Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Še ena družina se bo uvrstila v veliki finale rubrike Družina poje. Peli bodo Dejan Vunjak, Vivere, Navihanke, Kingston ter ansambel Jug. Osrednji gost bo Jože Ekart z ansamblom, igrajo že 44 let. Zanimiv pa bo glasbeni obračun med dvema sestrskima sestavoma iz Savinjske doline: bodo boljše Sestre Čerček ali Sestre Lamprečnik? Voditelja Darja Gajšek in Blaž Švab, humoristka Urška Vučak Markež. Režija Marjan Kučej, urednik oddaje Andrej Hofer.

V zadnji oddaji o oblikovanju vrtov predstavljamo delo zakonskega para krajinskih arhitektov Gregorja in Tine Vreš. Njuni vrtovi se precej razlikujejo od vseh, ki smo jih obiskali v prejšnjih oddajah. Značilno za te vrtove je modernejši pristop, pri katerem rastline nimajo več vodilne vloge, temveč so enakovredno drugim elementom vrta. Prav tako so to vrtovi, v katerih lastniki uresničujejo tudi svoje želje po aktivni sprostitvi, zato je v marsikaterem vrtu tudi plavalni bazen. Nekateri vrtovi so obogateni tudi z umetniškimi skulpturami.
Na žalost je skupno tem vrtovom tudi to, da lastniki niso bili pripravljeni stopiti pred kamero, tako da bomo o vrtovih izvedeli vse samo od njihovih avtorjev.

Leon se odpravlja na sprejemni izpit pri slavnem ruskem profesorju klavirja. Vsa družina ga podpira. Na usodni preizkus ga spremljata Dana in Polona. Pred avdicijo se Leon na prvi pogled zaljubi v tekmico Kristino in na nastopu odpove. Pomaga mu Dana, katere šarm in simpatične izmišljotine očarajo profesorja. Ta Leonu omogoči še eno priložnost.

Gorazd je postal knjižni molj. Zagledal se je v Tadejo, ki je mahnjena na književnost in se Gorazd nenadoma začne vročično zanimati za kulturo nasploh. Tolažbo pri Valič Gromovih išče Zarjina prijateljica Nina, katere starši se ločujejo. Polona ji skuša dopovedati, da ločitev ni konec sveta Dana se je prijavila na mednarodno lepotno tekmovanje in se vročično pripravlja na nov izziv.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nish Kumar in Joel Dommett, ki zase pravita, da sta skupaj ravno za enega pravega moškega, se bosta tudi v drugi sezoni dokumentarne serije Prvinska preizkušnja odpravila po svetu in se družila z ljudmi, ki opravljajo zahtevna, naporna in nevarna dela, od borcev suma na Japonskem do argentinskih gavčev, ter spoznavala njihovo kulturo in način življenja.

2. del: Japonska - skupina Kodo
V drugi oddaji Prvinske preizkušnje Nish in Joel odhajata na Japonsko, na odročni otok Sado, kjer se bosta pridružila študentom bobnarske akademije Kodo. Bobnanje na tradicionalne bobne, kot je taiko, ki je že več kot 1500 let srčni utrip japonske glasbe, zahteva izjemno telesno vzdržljivost, vrhunski občutek za ritem, popolno predanost glasbi in predvsem skupinski duh. Bosta prijatelja opravila strog zaključni izpit za članstvo v elitni skupini bobnarjev?

Kurban bajram, bajramska molitev.

Kurban bajram je praznik, ki je povezan z romanjem v Meko. Predstavlja enega od petih stebrov islama. Z jutranjo bajramsko molitvijo so praznik obeležili tudi v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani.

Kedves Nézőink!
A Barangolások mai adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Hortobágyra és a Tisza-tóhoz kalauzoljuk el önöket.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Potepanja se bomo s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! potepali po Hortobágyu in jezeru Tisa.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ivan Roškar, preprost kmet iz Slovenskih goric, je na prehodu iz 19. v 20. stoletje dosegel visoke politične časti, danes pa je skorajda pozabljen. V Jurovskem dolu, od koder je doma, se trudijo, da bi ga rešili iz pozabe. V graškem deželnem in dunajskem državnem zboru Slovenci takrat nismo imeli veliko zastopnikov. Ivan Roškar pa je bil zelo mlad, ko je skupaj z Antonom Korošcem zastopal zlasti pravice kmetov. Veliko dobrega je napravil takrat za svoje rojake v Slovenskih goricah. Ustanavljal je zadruge, predvsem pa kmete učil umnega gospodarjenja.

Romanci je nerodno in si ne upa ogovoriti Sandija. Kalimero in prijatelji v mlinu naredijo stroj, ki naj bi ji pomagal premagati plašnost. Ko Romanca odkrije, da si s Sandijem delita ljubezen do žuželk, se končno spoprijateljita.

Tudi vas kdaj vse srbi in se praskate po dolgem in počez? Ojoj, kako se mora počutiti šele mačja kraljica, ki je prav zares staknila čisto prave bolhe! Pssst! To je naša skrivnost, sicer nas bo njeno visočanstvo takoj odpustilo … Mačja kraljica je namreč odslovila že pol zaposlenih na dvoru. Naj nas to ne odvrne od branja njene zabavne zgodbe. Nina, Borček, kar začnita, prosim!

Saša Eržen: TISTA O BOLHAH; ilustracija Jana Urbas; bobru Boru pripoveduje Nina Valič

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarna serija v štirih delih je celota skrbno izbranega in naknadno obarvanega arhivskega gradiva – od prvega znanega posnetka, nastalega na avstralskih tleh leta 1896, do barvne televizije sredi 70 let prejšnjega stoletja.

Avstralska zgodovina je neločljivo povezana z evropsko. Priseljenci s stare celine so vztrajno zaničevali staroselce, zavračali azijske priseljence in vodili sramotno politiko t. i. bele Avstralije. Serija prikaže nastanek države, njeno vlogo v obeh svetovnih vojnah, povezavo z Veliko Britanijo, zavezništvo z ZDA, odziv na pojav komunizma, vojno na korejskem polotoku in srhljive jedrske poskuse v Vietnamu, a tudi dosežke polarnih raziskovalcev z začetka 20. stoletja, pravico žensk do bikinija in kontracepcijske tabletke, beatlemanijo in nastanek bisera arhitekture 20. stoletja – sydnyjske opere.

1.del: Izpostava imperija
Prvi del prikazuje zgodbo o nastajanju nove države med letoma 1897 in 1929, ko kmetijstvo popolnoma preobrazi deželo. V tem obdobju se začne Avstralija odpirati navzven – raziskovalec Douglas Mawson se odpravi na Antarktiko, plavalka Annette Kellerman navdušuje občinstvo po vsem svetu in vojaki, ki so se pod zastavo Združenega kraljestva bojevali v prvi svetovni vojni, postanejo prvi junaki mlade države.

V bolnišnici zavlada panika, ko z urgence izginejo oborožene zapornice. Dr. Kapoor pomaga Elli premagovati napade panike. Iggy in Martin se po dolgem času le pogovorita o Iggyjevi odločitvi glede posvojitve in njuni zvezi. Dr. Bloomova spozna, da se ne more več zanesti na svojega fizioterapevta Ligona. Dr. Reynolds z nepričakovanim predlogom preseneti zaročenko.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev k novi pesmi, ki jo je objavil.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

O partizanskem uporu in kolaboraciji, komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu, o bratomoru in deljeni politični in moralni krivdi.

Danes 94-letni dr. Zdenko Roter, utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je bil rojen leta 1926 v Ljubljani v družini železniškega uradnika. Že kot gimnazijski dijak je po okupaciji sodeloval v ilegalnem odporniškem gibanju v okupirani Ljubljani, s šestnajstimi leti pa je, prepričan, da gre za nujno osvobodilno gibanje, poleti 1942 odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve brigade in z njo je preživel mnoge težke preizkušnje, od leta 1943 pa je bil kurir in leta 1944 vodja ene najpomembnejših kurirskih postaj TV 3 nad Litijo. Ob koncu vojne je bil vpoklican v obveščevalno službo in v Upravi državne varnosti je ostal vse do konca petdesetih let preteklega stoletja. Njegovo delovno področje je bilo v
t. i. referatu za kler. V tej službi je doživel tudi mnoga neprijetna spoznanja o naravi vladajočega režima. Ko je zapustil Udbo, se je posvetil izobraževanju in se vključil v akademsko življenje. Ob delu na fakulteti, kjer se je zbrala intelektualno zelo močna skupina raziskovalcev in profesorjev, je kot eden od svetovalcev liberalnega slovenskega premiera Staneta Kavčiča že v šestdesetih letih zagovarjal ideje pluralne demokracije kot vrhunske uresničitve socialistične ideje. Sredi šestdesetih let je bil tudi eden od očetov daljnosežnega družboslovnega projekta Slovensko javno mnenje. Po osamosvojitvi Slovenije je prof. dr. Zdenko Roter deloval kot svetovalec predsednika Republike Slovenije Milana Kučana.
V štiridelni oddaji Spomini Zdenko Roter, tako kot v svoji knjižni trilogiji, z neizmerno ostrino razgaljujoče iskrenosti razpne pred nami burno, razvrvano stoletje naše polpreteklosti. V svoji pripovedi je nekdanji partizan in pozneje Udbovec prelomil z zaroto molka. Govori o partizanskem uporu zoper okupatorje, ki je bil legitimno in visoko moralno dejanje, govori o kolaboraciji, o komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu slovenske klerikalne politike, o hibridni državljanski vojni, o bratomoru, o deljeni politični in moralni krivdi, o odgovornosti partizanske in domobranske strani, predvsem pa o odgovornosti ideologov obeh strani in odločujočih voditeljev, ki so z ideološko propagando razdvajali narod, o spopadu političnih elit za povojno oblast, o dedičih medvojnih in povojnih hudodelstev. Govori o časih, ko je vladalo zlo, ki je ubijalo, uničevalo in uprizarjalo najhujše, ne le celotnim skupinam ljudi, ampak predvsem in še posebno posameznikom. In kakor je za vse zlo med vojno in takoj po njej krivda deljena, je deljena tudi odgovornost in bi moralo biti deljeno tudi obžalovanje obeh strani, da je do vsega tega prišlo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.