Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Milan z mamo odnese na podstrešje igračke, s katerimi se ne igra več. Tam pa odkrije nekaj imenitnega – igračo, s katero se je igral njegov očka, ko je bil še majhen. Skupaj si ogledajo stare fotografije in ugotovijo, da sta si Milan in očka nadvse podobna.
Capko si zaželi pravega robota ali še bolje: Capkobota. Vid mu obljubi, da mu bo naredil najboljšega robota na svetu. Tudi Nežka se odloči, da mu bo pomagala.
Zajček Rjavček pade v blato. Umazan prestraši Veverička Sivčka. To sproži novo igro, kjer se prijatelji preoblačijo in strašijo drug drugega. Najbolj pa vse preseneti Poljska miška.
Muk in Lucijan sta na Japonskem. Njuna prijateljica ima robota, ki zna prinašati stvari. Prijatelji ga peljejo v park, tam pa se začnejo težave. Robot jo ucvre na lov za okroglimi rdečimi predmeti.
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Nedeljska popoldanska oddaja Vikend paket z Bernardo Žarn in Jožetom Robežnikom ter vedno aktualnimi gosti, zabavnimi komentatorji, zanimivimi izzivi in dobro glasbo.
Bernarda in Jože v tokratnem velikonočnem popoldnevu gostita spoštovano sestro in televizijsko voditeljico Romano Kocjančič ter župnika Martina Goloba. Oba gosta preko različnih medijev nagovarjata z vedno lepo besedo in velikim srcem, Martin v teh dneh še posebej izbira besede, da krepi pogum poslušalcev svetih maš prek modernih tehnologij. Zapela nam bo Nuša Derenda v spremljavi svoje družine, v studiu pa gostimo Jokerja razvedrilnega programa TVS, Maria Galuniča. Jože je ves teden pregledoval zabavne vsebine, ki nastajajo v korona časih, »da se nam nebi sfuzlalo«, žreb pa bo določil komu gre v roke družabna igra Male sive celice.
Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. K živilom jih dodajajo v proizvodnji, med predelavo, pripravo, obdelavo, ob pakiranju, transportu in hrambi z namenom, da bi jim podaljšali obstojnost, izboljšali teksturo, okrepili okus, barvo, vonj, naredili izdelek privlačnejši in okusnejši. Vsi aditivi niso nevarni, med njimi so tudi povsem neškodljivi in naravni. Vendar bi se večini aditivov lahko izognili. Zaradi nekritičnega povpraševanja in zasvojenosti z močnimi okusi in lepimi barvami smo potrošniki soodgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Temo spoznavamo skozi oči strokovnjakov in potrošnikov ter vabimo h kritičnemu razmišljanju.
Scenaristka Metka Jakšič, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Miško preboleva norice, Meta ponesreči med likanjem uniči Danino najljubšo obleko. Meta se pripravlja na poročno potovanje, ampak se zaplete s plačilom potovanja, ker ni vajena kartičnega poslovanja. Rogljeva ji pomaga pri računalniškem nakupu. Dana je za ples zmenjena s Samom, ampak se premisli, ko jo obišče Gregor, v katerega je noro zaljubljena. Vanj se zagleda še Zarja.
Viktor je na obisk pripeljal novo seksi punco Heleno. Gorazd jo sprva zamenja za čistilko iz servisa. Dana jo ima za Gorazdovo punco. Leon šprica šolo in se predčasno vrne domov ter s Heleno igra na klavir. Zarja širi govorice, da ima Leon starejšo punco, Leon pa Viktorja prepričuje, da Gorazd osvaja Heleno. Družina gre na bajer spuščat Blaževe modelčke.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Nish Kumar in Joel Dommett, ki zase pravita, da sta skupaj ravno za enega pravega moškega, se bosta tudi v drugi sezoni dokumentarne serije Prvinska preizkušnja odpravila po svetu in se družila z ljudmi, ki opravljajo zahtevna, naporna in nevarna dela, od borcev suma na Japonskem do argentinskih gavčev, ter spoznavala njihovo kulturo in način življenja.
6. del: Nova Zelandija
Tokrat bo Nisha in Joela pot zanesla na Novo Zelandijo, kjer se bosta poskusila v striženju ovc. To naporno delo, ki je tudi priljubljen mednarodni šport, zahteva veliko moči in spretnosti, zato bosta prijatelja morala ves teden trdo vaditi, vsako napako pa plačati z zabojem piva. Jima bo na koncu tedna uspelo brez pomoči ostriči ovco in si prislužiti sprejem v druščino mož, ki slovijo po divjih zabavah?
Petra Kos Gnamuš bo na kratko predstavila novega slovenskega škofa v Celovcu Jožeta Marketza, obiskali smo Slovence v Zagrebu, ko so praznovali 90-letnico Slovenskega doma, delo Slovencev bo na kratko predstavil predsednik Darko Šonc. Mirjam Muženič je obiskala Muzej brusačev na Solbici v Reziji, za konec pa še o organiziranost Slovencev na Madžarskem, spregovorila bo Andrea Kovacs.
10. oddaja je, kot se za čas spodobi, dobrodelno, praznično in tokrat športno obarvana. Mladi brihtneži so vrhunski športniki: atletinja Maruša Mišmaš, kajakašica Špela Ponomarenko Janič in kolesarja Tadej Pogačar ter Matej Mohorič. Z vijuganjem med vprašanji jim pomagata naša lanska tekmovalka Zoja in letošnji najboljši navijač predtekmovanj Jaka. Da je vzdušje res ta pravo, poskrbijo še navijači iz Osnovnih šol Dob in Litija, Čuka pa celo športnike za trenutek prelevita v pevce. Kako uspeva Mateju nov kolesarski podvig, Tadeju in Špeli veslanje skozi labirint, Maruši pa tek brez obutve, poglejte v VIP oddaji Malih sivih celic.
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj.
Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Loti praznuje rojstni dan in Lola bi ji seveda rada kupila najlepše darilo na vsem svetu. Kar razganja jo od veselja, ko najde pravo – zdravniški kovček. Toda kako naj izroči najboljši prijateljici darilo, ki je njej sami tako pri srcu?
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Indijska ljubezenska kastna pravljica, tudi indijska »Pepelka« … Ratna je služabnica pri Ashwinu, sinu premožne mumbajske družine. Zdi se, da je življenje mladega in privlačnega Ashwina lepo in sanjsko, vsaj tako se sprva zdi Ratni, vendar ni tako. Ashwin je nesrečen in izgubljen. Sprl se je s svojo zaročenko in njuna poroka je splavala po vodi, z njo pa tudi njegove sanje in želja po družinskem življenju. On, ki ima vse, se zdi, da je izgubljen, medtem ko je ona – Ratna dekle, ki nima ničesar in vendar je polna upanja in življenjske energije; rada bi se izvlekla iz revščine in se hoče naučiti šivati, da bo nekoč sama oblikovala oblačila …
Njuna svetova vsak zase ločena in nedostopna, se vrtita drug okoli drugega… Že se zdi, da se bosta združila, pa ju spet razmakne in zdi se, da sta še bolj nedostopna... Vendarle, nekaj se med njima le premakne … Ne ko sta skupaj v njegovem stanovanju, pač pa ko se slišita po telefonu; on ji govori iz New Yorka, kamor je razočaran odpotoval, ona iz Mumbaja. Prvič ga ogovori s pravim imenom in se izogne besedi gospod -sir, s katero ga je nagovarjala vse od prvega srečanja naprej.
SIR / INDIA, FRA / 2018
Režija: Rohena Gera / Scenarij: Rohena Gera / Igrajo: Ahmareen Anjum, Vivek Gomber, Geetanjali Kulkarni, Tillotama Shome, Rahul Vohra …
Dnevno rutino osamljene babice, ki si čas krajša s pletenjem nogavic, z reševanjem križank in gledanjem oglasov, nekega dne zmoti nadležna muha. Po kratkem spopadu se babica z živalco spoprijatelji in njeni osamljeni dnevi se napolnijo z radostjo in življenjem. Bo to prijateljsko sobivanje postalo trajno?
Scenarij in režija: Áron Horváth / Igrata: Mara Vilar in Sandi Lopatec
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Krajinska ureditev nordijskega centra Planica, območje nogometnega centra na Brdu pri Kranju, zunanja ureditev prenovljene Švicarije – to je le nekaj projektov studia oblikovanja prostora AKKA, katerega vodi Ana Kučan. Krajinska arhitektka, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, o prostoru razmišlja celovito. Veliko pozornosti namenja tudi izginjajočemu javnemu prostoru, katerega pomen in vrednost so ponovno potrdile tudi razmere v času koronakrize. Z gostjo tokratnega profila bomo govorili tako o oblikovanju vrtov in parkov kot tudi o nujnosti ohranjanja zelenih in drugih vsem dostopnih površin v mestih.
Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
