Nocoj v Kulturi med drugim tudi o razstavi Lojzeta Logarja z naslovom Pop v Koroški galeriji likovnih umetnosti, v Plečnikovi hiši v Ljubljani smo obiskali razstavo Finžgar in Plečnik in iz galerije Generali v Ljubljani razstava Prince of pop.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Medmeti izražajo posameznikovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ali pa izražajo velevanje. V Jezikovnem kotičku jih podrobneje pogledamo s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Za tiste, ki radi jeste meso, bo petkova kuhinja prav za vas. Lojze Čop bo med drugim pripravil zelo okusno enolončnico s hrenovkami, ravno prav za te hladnejše jesenske dni. V tretji uri pa Andrej Hofer gosti glasbenike. Tokrat bo v družbi Darje Gajšek, seveda pa nismo pozabili tudi na čestitke in pozdrave. Preživite torej tudi ta petek z nami.

Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?

Toni najde v oglasniku oglas trgovca, ki od starih mam kupuje domače piškote za nadaljnjo prodajo. Mami ukrade recept in začne posel v kleti… Pri tem skoraj zažge ves stanovanjski blok, zato se domačim zlaže, da peče piškote zaradi tržne raziskave. Na pomoč mu priskoči mama…

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Mineva sto let od koroškega plebiscita; dogodka, ki je usodno zaznamoval Slovence, ne le na avstrijskem Koroškem. "Slovenci za zmiraj gre! Kakor boste sedaj odločili, tako ostane." je pisalo na enem od propagandnih lističev. In Slovenci na Koroškem so odločili: s prepričljivo večino so zavrnili združitev z Jugoslavijo in za svojo novo domovino izbrali Avstrijo! Časovno oddaljeno se bomo s prispevki in pogovori v studiu spomnili plebiscita in razlogov za njegov izid; dogodkov, ki so Slovence na Koroškem zaznamovali pozneje, med drugo svetovno vojno, ko so se znašli v nemškem Reichu, podpisa Avstrijske državne pogodbe ter kaj jim je prinesla slovenska osamosvojitev. V oddaji, ki jo vodi Ksenija Horvat, urednik pa je Edvard Žitnik, sodelujejo: Olga Voglauer, koroška Slovenka, zastopnica Zelenih v avstrijskem parlamentu, zgodovinar in nekdanji veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, koroški založnik Lojze Wieser ter celovški škof Jože Marketz.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

11. del: ROBIN WILLIAMS
Robina Williamsa se spominjamo predvsem po vrhunskih in vselej presenetljivih interpretacijah vlog v komedijah, a je imel enak talent za melodramatične in tragične like. Sogovorniki v epizodi govorijo o njegovi izjemni prezenci pred kamero, o revoluciji, ki jo je prinesel v Hollywood v drugi polovici 20. stoletja, ter o sposobnosti, da je kot novodobni Charles Chaplin pomešal smeh in solze oziroma smešnost s sentimentalnostjo.

Na višješolskih in visokošolskih zavodih se je oktobra začelo novo študijsko leto, a bo zaradi covida 19 precej drugačno: manj predavanj v živo, več sedenja doma za računalnikom, pa tudi brez tradicionalnih študentskih zabav in druženj. Tako bo, kot kaže, v času koronavirusa videti študijsko leto, ki pa verjetno v marsičem ne bo nič novega za študente invalide, saj so ti marsikdaj postavljeni tudi pred hujše življenjske ovire. Kako so jih premagali, v tokratni oddaji z Anjo Uršič, slabovidno študentko doktorskega študija, ki je uspešno opravila študentsko prakso v tujini Erazmus plus, Lano Tepeš, ki je življenjsko odvisna od osebne asistence, ampak verjame vase in si utira svojo pot do diplome, in Emirjem Okanovićem, ki so ga starši vpisali v šolo s prilagojenim programom, prepričani, da je to vse, kar zmore. Z leti trdega dela, dokazovanja, predvsem pa močne volje je dokončal študij na Fakulteti za upravo in si našel službo, ki ga izpopolnjuje.

Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:

- 12 diák részesül a lendvai magyar önkormányzat felsőfokú tanulmányi támogatásában;
- megkapta az építési engedélyt a Lendvai Labdarúgó Akadémia;
- Abraham Klaudia Kelep Elek meséi című mesekönyve;
- a Bánffy-kehely restaurálása;
- 90 éves Salamon Árpád képzőművész;
- foglalkoztatási lehetőséget nyújtó egyesület.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:

- člani sveta lendavske madžarske samoupravne skupnosti za 12 študentov izglasovali podporo za šolanje;
- Nogometna akademija v Lendavi dobila gradbeno dovoljenje;
- Pravljice Eleka Kelepa izpod peresa Klaudie Abraham;
- restavriranje Bánffyjevega keliha;
- likovni umetnik Árpád Salamon star 90 let;
- društvo za težko zaposljive osebe.

Nur so starši zaradi vojnih razmer poslali k stricu v Slovenijo. Stric je zdravnik in večino časa preživlja v službi. Nur je tako prepuščena sama sebi, osamljena preživlja dneve na okenski polici in se trudi priklicati starše. Nekega dne pri igri Nur po nesreči razlije dragoceno stekleničko rožne vode. Ker bi zadevo popravila, se odpravi iz stanovanja in se zaplete v mnoge dogodivščine, iz katerih pride kot zmagovalka, saj reši situacijo in pridobi novo prijateljico.

V Infodromu smo tokrat povedali, kako bodo krompirjeve počitnice zaradi koronaomejitev letos drugačne kot sicer. Razložili smo, kateri novi vladni ukrepi bodo začeli veljati že jutri. Spregovorili smo tudi o tem, da zaprtje šol v nekaterih delih sveta ne ogroža le izobraževanja otrok. Veliko jih je zaradi razmer prisiljenih staršem pomagati tudi pri služenju denarja za preživetje. Infodrom pa ni prinesel le aktualnih koronainformacij. Raziskali smo, kje Infodromovci in znani Slovenci poiščejo zamisli in navdih za izbiro oblačil, ter povabili k ogledu oddaje Počitniški krompir, kjer se bo ves prihodnji teden tudi plesalo.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nošenje mask, higiena rok, upoštevanje medsebojne razdalje in izogibanje nakupovalnim središčem, kadar obisk ni nujen, so minimalni koraki solidarnosti, ki jih lahko vsak napravi za družbo in ranljive skupine ob slabšanju zdravstvenih razmer v Sloveniji, opozarja stroka. Ob tem pa se porajajo številna vprašanja v zvezi z novim koronavirusom in ukrepi za zajezitev okužbe. Nanje bomo odgovarjali v novi kontaktni oddaji Premagajmo covid 19. Vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov korona@rtvslo.si.

Sestra Anka Burger je redovnica, usmiljenka, ki je pred 36 leti odšla misijonarit v osrčje Afrike. Trenutno deluje v Ruandi in spremlja vzpone in padce te majhne države in njenih ljudi, ki jih je letos prizadel še novi korona virus.

»Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki« je program humanitarnega društva ADRA Slovenija, ki poteka že od leta 2012. Namenjen je zmanjševanju socialne ogroženosti otrok in med drugim vključuje tudi zbiranje šolskih potrebščin.

»Če bi bilo vse tako, kot želi Bog, kakšne bi bile naše cerkve danes?« Tako se sprašuje Francis Chan v knjigi »Pisma cerkvi.« Knjiga je izšla pri Založbi Podvig.

Kmet ima dovolj kmetije in njenih prebivalcev. S kovčkom v roki odhiti na počitnice, a se skoraj takoj spet pojavi – enak, vendar nekako drugačen. Kmetija se spremeni v hipijevsko komuno, kjer jim ni prav nič mar za delo in opravke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pokazali bomo najlepše trenutke iz obdobja med letoma 2013 - 2020. Posneli smo 200 oddaj, ustvarili 6 festivalov Slovenska polka in valček, zabavali smo 15.000 ljudi v Mariboru s petimi Silvestrskimi pozdravi.

V oddajah od 23.10. - 18.12. 2020 boste videli prelet zanimivih zgodb: Slovenska Podoknica, Družina poje, Kdo ve več?, Mali velikani, Ujeti muzikant, Gasilci, Slovenski pozdrav po Sloveniji, Slovenski pozdrav in humanitarni pristopi ….

V fokusu oddaje je 30.letnica Kobariškega muzeja, ki velja za enega najbolj uspešnih slovenskih muzejev in 20.letnica Fundacije Poti miru -Walk of Peace. Tako Muzej kot Fundacija sta plod dela entuziastov, ki so iz Fundacije uspeli narediti evropsko zgodbo povezovanja vojne dediščine, iz Muzeja pa “drugi čudež pri Kobaridu” - glede na to, da je bil kmečki dvorec furlanskega tipa po potresu leta 1976 zapuščen in kar 15 let prazen. Brez vode, tlakov in elektrike - vse dokler niso prišli kobariški entuziasti in do njegovega odprtja 20. oktobra leta 90 je minilo samo dobro leto. Muzej je skoraj čez noč postal uspešnica in že tretje leto po odprtju je prejel Evropsko nagrado Sveta Evrope, leto prej pa Valvazorjevo nagrado kot najvišje muzejsko priznanje v Sloveniji.
Kobariški muzej in Fundacija sta si s poenoteno vizijo izborili mesto osrednjih ustanov, ki v nacionalnem in širšem evropskem prostoru ohranjata dediščino Soške fronte. Skozi različne projekte delita mirovno poslanstvo velike vojne, ki je nekdaj krvavo razdruževala, danes pa skozi turizem, raziskovanje, izobraževanje in obnovo vojne infrastrukture, povezuje narode in kulture. In brez dela entuziastov Kobariškega muzeja, Fundacije in s pomočjo različnih organizacij, bi sisteme rovov, kavern in pokopališč preraslo grmovje in pozaba spomina. Namesto tega pa je na prostoru nekdanje vojne krajine Posočja, Krasa, Goriške in Benečije zrasla evokacija zgodovine in enoten čezmejni turistični prostor.

Ekipa Na lepše pa je obiskala tudi destinacijo Logarska Dolina - Solčavsko, ki je bila v letošnjem letu v sklopu mednarodne konference Global Green Destinations Days uvrščena med Top 100 trajnostnih destinacij sveta leta 2020, zato smo preverili primere dobrih praks pri razvoju trajnostnega turizma. Na seznam 100 trajnostnih destinacij se je uvrstilo še osem slovenskih in sicer Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljana, Miren Kras, Podčetrtek in Rogaška Slatina. Vse destinacije so tudi nosilke zlatega znaka Slovenia Green, kar je tudi potrditev uspešnega dela v okviru Zelene sheme slovenskega turizma.
Izpostavljamo pa tudi Kamnik, ki si epidemiji navkljub prizadeva domače goste opozarjati na svojo turistično ponudbo. V ospredje postavljajo vodenje po Plečnikovih stvaritvah v Kamniku, ki so manj poznane znamenitosti mesta. Naša ekipa je stopala po stopinjah priznanega arhitekta in njegovih učencev po Kamniku ter preverila nekaj novih produktov v občini, ki se v koronskih časih posvečajo predvsem krepitvi telesa in duha.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v kulturi o razstavi Pol stoletja Alana Forda, ki je na ogled v letošnji evropski prestolnici kulture, na Reki. V novem razstavnem prostoru Slovenske Kinoteke je na ogled razstava posvečena 100 letnici rojstva velikega italijanskega filmskega režiserja Federica Fellinija, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani pa kolekcijo stolov razstavlja oblikovalka Nika Zupanc. O novi knjigi Arheologija sedanjosti smo se pogovarjali z Urošem Zupanom, na vaji pa smo si ogledali performans Odiseja skozi mojo - tvojo umazanijo avstrijskega glasbenika Ruperta Hubera in umetnice Eve Petrič.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Cikel ZF-filma. Ameriška klasika Jamesa Whalea govori o znanstveniku, ki izumi formulo za nevidnost.

Znanstvenik Jack Griffin je imel v laboratoriju dr. Cranleyja vedno proste roke pri izvajanju eksperimentov. Njegovo nenadno izginotje pa dr. Cranleyju in njegovi hčeri Flori povzroči skrbi. Griffin se je zaprl v sobo v bližnjem gostišču Lion's head. Izkaže se, da je odkril način, kako postati neviden, ob tem pa utrpel hud stranski učinek, saj je zblaznel. Cranley je pripravljen storiti vse, da bi izničil posledice eksperimenta, tudi moriti nedolžne.

Izvirni naslov: THE INVISIBLE MAN / Ameriški film, 1933 / Režija: James Whale / Scenarij: H. G. Wells (roman), R. C. Sherriff / Igrajo: Claude Rains, Gloria Stuart, William Harrigan

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.