UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in preverimo, kako točno bo potekalo vračanje v šole? Z nami bo ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec, ki bo na voljo tudi za vaša vprašanja. Svetovali vam bomo, kako se lotiti nakupa in uvoza vozila iz tujine ter zakaj je pri tem dobro imeti posrednika. Drugo uro oddaje posvečamo zdravju, tokrat se bomo posvetili krčnim žilam. Zdravnica bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Nekaj predlogov za branje vam bomo podali v našem bralnem kotičku, kjer gostimo pevko Nino Pušlar. V Žajfnici pa se bomo spraševali, ali vas moti partnerjevo smrčanje? Kako pogosto smrčijo tudi ženske? Kot zmeraj so dobrodošli tudi vaši komentarji in mnenja. Jutra z nami so zmeraj lepša!

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.

Ženske, matere so prve, ki otrokom posredujejo vero in besedo Svetega pisma. Nenadomestljivo vlogo imajo tudi biblicistke.

24. januarja, na nedeljo Božje besede, se končuje jubilejno leto ob 1600. obletnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma, svetega Hieronima. Evangelij so v svet prve ponesle žene, ki so v velikonočnem jutru obiskale Kristusov grob. Še danes so ženske, matere prve, ki otrokom posredujejo vero in besedo Svetega pisma. Nenadomestljivo vlogo pri celostnem razodevanju Boga imajo tudi biblicistke. Knjiga Egerijin potopis, zapisi redke antične avtorice, je velik zaklad za preučevanje Svetega pisma, krščanskega bogoslužja, Svete dežele in meništva.
Do marca je v Plečnikovi hiši na ogled razstava o prijateljstvu med arhitektom Plečnikom in duhovnikom, pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki se je rodil pred 150 leti. Duhovnik Matija Slavič pa je bil prvi, ki je pri nas prevajal Sveto pismo iz hebrejščine. Prispeval je tudi k priključitvi Prekmurja matični domovini. Rezbar Fran Kubelj nam že vrsto let ob vaškem znamenju v Bukovici pri Vodicah pripoveduje posebno božično zgodbo. Pisatelj Alojz Rebula pa se s poslednjo knjigo Apokrif vrača k priljubljeni temi: krščanski duhovnosti.

Jaka nepričakovano sreča Ano, kar se mu zazdi prav prijetno naključje. Gaber in Nika načrtujeta nakup jadrnice za očeta, da bi si lahko spočil od dela in si nabral novih moči. Gaber je navdušen nad poslovanjem z Ištvanom. Jaka se odloči, da bo denar za prenovo zunanje podobe firme porabil drugače.

Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba.
Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.

Pravzaprav se je zgodil absurd. Smrt nam je planila v obraz, a se je od nas še bolj oddaljila. Čas je pohitel, ljudje so umirali sami. Zato sem v goste povabila dr. Tino Bilban, raziskovalko, filozofinjo in pisateljico, ki je edina kot filozofinja delala med fiziki na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in kvantne informacije. Na prvi pogled se zdi, da je še eno polje njenega delovanja – avtorstvo poučnih knjig za mlade bralce na področju razumevanja staranja – zgolj profesionalni obvod. A ne drži: tako ali drugače se vedno znajde na stičišču med sodobno znanostjo, literaturo in filozofijo ter pretresanjem njihovih temeljnih pojmov, pa naj gre za čas, stvarni svet ali pa staranje in smrt. V otroški in mladinski literaturi duhovito nagovarja bralce, včasih tudi z risbami, da bi lažje razumeli sodobno potovanje k času, da bi znali z njim, torej s časom, bolje živeti. Dr. Tina Bilban je tudi članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig in nosilka projekta Skozi knjige k pogovoru o starosti.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Na otvoritvi retrospektive priznanega mariborskega slikarja Karola Korenike se zgodi umor.
Žrtev je umetnikov sin, morilsko orodje pa del razstavljene umetnine – granitna kocka. Ko nekaj dni za tem umre še en član družine, se inšpektor Vrenko znajde pred posebno težko nalogo.

Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Prebolel/-a sem covid-19: Osebe različnih starosti bodo spregovorile o izkušnjah, kako so se spopadle s koronavirusom.
Častni konzul Republike Slovenije v Gradcu in podjetnik Peter Merkscha ocenjuje vpliv koronske krize na gospodarstvo med Slovenijo in avstrijsko Štajersko.
Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob bodo na prvi tekmi v novem letu v Pliberku gostili Mladost iz Zagreba. V boju za tretje mesto v srednjeevropski ligi MEVZA bo Dobljanom zaradi poškodbe manjkal glavni napadalec, Brazilec Maciel.
V izredno napetem dvoboju je košarkarski klub KOŠ Celovec tesno premagal gradiščansko ekipo BBC Nord Dragonz iz Železnega z 78 : 76. Po drugi zaporedni zmagi v tem letu so slovenski košarkarji iz Celovca s tekmo manj na sedmem mestu lestvice druge zvezne lige.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Po mesecu dni od začetka cepljenja proti covidu-19 bomo preverili, ali so se pri cepljenjih pojavili neželeni učinki. Ali nas cepljenje z enim odmerkom cepiva že zaščiti? Kaj pojav novih sevov pomeni za cepivo in potek epidemije? Bomo morali cepivo spremeniti? In zakaj so se začele pri otrocih pojavljati bolezni, ki jih pred pojavom novega koronavirusa nismo poznali? Odgovore bo podal prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

Lola je danes strašansko zaposlena, saj ima svojo pisarno z morskimi deklicami, gostilno, zobozdravnika in celo knjižnico. Nima se časa igrati ne s Čarlijem, ne z Lolo in še celo z namišljenim prijateljem Simonom Lorencijem ne. Zato tudi nima časa za Čarlijevo novo igrico s karticami. Ko pa pride na obisk Maj, Lola na lepem ni več tako strašansko zaposlena.

Ko se Nejko ponoči zbudi, po nesreči pohodi morsko zvezdo. O ne! To je bila Mavricijeva igrača. Nejko se na vse pretege trudi, da bi jo popravil. Vsi prijatelji mu poskušajo pomagati in zakrpati Mavricijevo igračo. Težava pa je, da nazadnje sploh ni več podobna morski zvezdi.

Simon gre z bratcem Gašperjem obiskat dedka in babico. Prvič bosta sama potovala z letalom. Na letališču ju starša zaupata prijazni stevardesi, ki ju bo spremljala med poletom. Na letalu ju čaka kup presenečenj: ogledata si pilotsko kabino, pred vzletom se pripneta s pasom, postrežejo jima s pladnjema okusne hrane, uživata v prelepem razgledu na s soncem obsijano pokrajino … celo turbulence ju zabavajo! Ob pristanku ju čaka prisrčno srečanje z dedkom in babico.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pogovor s predsednikom države – prvi v letu, ko bo Slovenija praznovala 30 let samostojnosti. V času, ko se je zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni država znašla v povsem novih okoliščinah in pred povsem novimi izzivi. Drugačnih, a v mnogočem enako usodnih kot pred tridesetimi leti. Ko se v pandemiji drugače vrti ves svet. V letu, ko bo Slovenija spet predsedovala Evropski uniji. Ko se premiki dogajajo tudi na domačem političnem prizorišču. Ko se sprašujemo o prioritetah, bistvu, posledicah, prihodnosti. S predsednikom države Borutom Pahorjem se bosta pogovarjala Rosvita Pesek in Igor Bergant. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

V tokratni oddaji analiziramo o vlaganju konstruktivne nezaupnice in interpelacij.
V prispevku o tem, zakaj so za celotno družbo pomembni prostori alternative.
V studiu o spregledanih predlogih za izboljšanje položaja mladih med in po korona krizi.
Ob koncu pa še o prihajajočem dnevu spomina na holokavst. Česa še vedno nismo naučili?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V nocojšnji Kulturi vas bomo seznanili z literarno glasbenim projektom Soči, igralke Mirjane Šajinović in glasbenika Vaska Atanasovskega, ogledali pa smo si še razstavo o pomenu zbirateljstva Ko ste v dvomu, pojdite v muzej v Mestnem muzeju, in še dve fotografski razstavi: Mance Juvan in Bojana Breclja Nazaj v raj v Galeriji Fotografiji in Dina Kužnika Shaped by the West v galeriji Photon.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tokratni Opus bo posvečen rodbini Ipavec, v kateri sta se skozi več generacij prepletala zdravniški poklic in komponiranje. Najplodovitejša glasbena ustvarjalca sta bila Gustav in Benjamin Ipavec, poleg njiju pa tudi Gustavov sin Josip, katerega stoletnice smrti se spominjamo letos. Umrl je 8. februarja 1921, star komaj oseminštirideset let, med njegovi najbolj znani glasbeno scenski deli sodita prvi slovenski balet Možiček in opereta Princesa vrtoglavka.
Tudi dandanes imamo Slovenci kar nekaj poklicnih zdravnikov, ki pa so obenem s srcem predani glasbi. Tako bomo v drugem delu oddaje predstavili baritonista Domna Križaja in njegovo življenjsko sopotnico sopranistko Mojco Bitenc, ki sta zaključila tako študij medicine kot glasbe, zdaj pa se jima odpirajo možnosti za angažmaje tudi v tujini.
Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan

V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.