Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V torkovi oddaji Dobro jutro bo dr. Damijana Žišt najprej izpostavila nekaj odmevnejših sodnih obravnav. V prometnih minutah, ki jih pripravljamo skupaj z Agencijo za varnost prometa, bomo govorili o krožnih križiščih. V Vrtincu nas bo ob bližajočem se svetovnem dnevu bolnikov obiskala varuhinja bolnikovih pravic Duša Hlade Zore. Z nami bodo tudi naši koprski in mariborski kolegi, vrtni nasveti z Ljubico Mlinar pa bodo v znamenju prve setve in semen.

»Kuga pomaga gledališču, da ga razgali in, da se človek ugleda v novi luči.«/ A. Artaud/

Korona leto 2020 je bilo leto boja za preživetje. Usodno je zarezalo v delovanje gledališč, ki so bila prisiljena kar dvakrat zapreti svoja vrata.
Gledališki ustvarjalci: Igor Samobor, Danilo Rošker, Barbara Hieng Samobor, Janusz Kica, Diego de Brea, Sebastijan Horvat, Ivica Buljan, Aleksandar Popovski, Aleš Novak, Lea Jurišič in Inge Remeta so razmišljali o posledicah korona krize na področju uprizoritvenih umetnosti.
Gromozanska finančna kriza in izjemen padec občinstva vodita v radikalne organizacijske in vsebinske prilagoditve. Gledališki teoretik in praktik Blaž Lukan je
kritično spregovoril o selitvi gledališke ponudbe na splet, in o tem, da bodo gledališča v prihodnosti prisiljena postati še bolj inventivna v izvedbah
in odkrivanju novih, hibridnih žanrov.
Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak

Med Pio in Mirzo se krešejo iskrice, ki jih težko skrivata drug pred drugim. Gaber je malce na koncu z živci, znese se nad tajnico. Dekan fakultete postavi Penzla pred zoprno dejstvo. Jaka Car je postavljen pred dejstvo, da se bo moral sam potruditi za svoje zdravje. Ana in Nika gresta, malo za zabavo, malo zares, na Bled.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo prejemnike najvišjih priznanj na področju kulture. Feri Lainšček že štirideset let bogati zakladnico slovenske literature, utrjuje mostove med domovino in Porabjem ter z zgodbami o ljubezni plemeniti našo književnost. Arhitekt Marko Mušič je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamoval jugoslovanski prostor z umetninami, ki se gibljejo med arhitekturo in skulpturo, pozneje pa se je s posebnim občutkom posvetil duhovnim, sakralnim in simboličnim objektom. Nagrajenci Prešernovega sklada so pesnik Brane Senegačnik, violinistka Lana Trotovšek, gledališki režiser Tomi Janežič, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, slikar Sandi Červek ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Pri pripravi oddaje so sodelovali novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Boža Grlja.
Avtorji posameznih portretov: Boštjan Rous, Julija Vardjan, Matevž Brecelj, Tina Šrot, Marjana Ravnjak, Uršula Ana Mrežar, Boštjan Jurečič, Melita Kontrec.
Režiser: Božo Grlj
Redaktorica: Maša Levičnik

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kaj je menopavza, kdaj in zakaj nastopi? Ali zadeva tako ženske kot moške? Gre za stanje, ki ga je treba zdraviti, ali morda za zanikanje dejstva, da se ljudje pač staramo? Kaj prinašajo hormonske terapije in zdravila? Znanstveniki in zdravniki v dokumentarni oddaji predstavijo izsledke najnovejših raziskav; avtorji oddaje osvetlijo tudi zgodovinski razvoj dojemanja menopavze v različnih kulturnih okoljih.

S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.

Az adás tartalma:

- a nyakkendő története;
- nyílt napok az oktatási intézményekben;
- a džeZZva együttes;
- klipek: Lady/Bird, Karola, Pál Péter, Quixotic.

Vsebina oddaje:

- zgodovina kravate;
- informativni dnevi izobraževalnih ustanov;
- glasbena skupina džeZZva;
- videospoti: Lady/Bird, Karola, Péter Pál, Quixotic.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nošenje mask, higiena rok, upoštevanje medsebojne razdalje in izogibanje nakupovalnim središčem, kadar obisk ni nujen, so minimalni koraki solidarnosti, ki jih lahko vsak napravi za družbo in ranljive skupine ob slabšanju zdravstvenih razmer v Sloveniji, opozarja stroka. Ob tem pa se porajajo številna vprašanja v zvezi z novim koronavirusom in ukrepi za zajezitev okužbe. Nanje bomo odgovarjali v kontaktni oddaji Premagajmo covid 19. Vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov korona@rtvslo.si.

Šolarji, učiteljica in župan dajo v časovno kapsulo predmete, da bodo prihodnje generacije vedele, kako so živeli. Petrček podari svojega medvedka, a že naslednji dan ne more živeti brez njega. S prijatelji ga gredo iskat in odkrijejo, da je nekdo ukradel časovno kapsulo.

V Jonovo čredo pride razmršena nova ovca. Po kopanju v ovčji kopeli pa se izkaže, da je prav privlačna, in Jon se takoj do ušes zaljubi vanjo.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

6. del: Njena ljubezen
Napočil je Julijin in Benjaminov poročni dan. Julia, pretresena zaradi Benjaminove preteklosti, se dobi s Tedom. Od njega hoče zagotovilo, da se nasilen človek lahko spremeni, vendar doseže le nov Tedov izbruh. Marsha prepričuje Benjamina, da se je Julia pred velikim trenutkom le umaknila pred direndajem, in mu svetuje, naj jo poišče. Benjamin naposled najde njen avto na pečinah, kjer sta se pogosto sprehajala. V avtu je pismo zanj, Julie pa ni nikjer.

GOLD DIGGER / Velika Britanija / 2019
scenarij: Marnie Dickens
režija: Vanessa Caswill, David Evans
v glavnih vlogah: Julia Ormond, Ben Barnes, Alex Jennings, Sebastian Armesto, Yasmine Akram, Jemima Rooper, Archie Renaux, Nikki Amuka-Bird, Karla-Simone Spence, Julia McKenzie, Indica Watson

Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama.

Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih.
Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.

Velikokrat slišimo, da naj bi klasična glasba, še posebno Mozartova, dobro vplivala na naše počutje. Številne raziskovalce je zato zanimalo, ali njegova glasba res pomirja, izboljša našo koncentracijo in celo pripomore k boljšemu reševanju določenih nalog. Tudi mi smo zato poslušalce in glasbenike povprašali, kako sami doživljajo njegovo glasbo, pri glasbenih strokovnjakih pa se pozanimali, kako konkretno se kažejo vplivi njegove glasbe in zakaj blagodejnih učinkov glasbe ne gre omejiti zgolj na poslušanje Mozarta.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Danes praznujemo 150. obletnico rojstva književnika Franca Saleškega Finžgarja in ob tej priložnosti je pri Mladinski knjigi v zbirki Album izšla nova obsežna monografija. Na Dunaju so odprli razstavo umetnice Cvetke Hojnik z naslovom Črna in rdeča, slovenski umetniki pa v sklopu mednarodnega projekta Share gostujejo v Burkini Faso. Prek spleta nocoj v živo iz Cankarjevega doma tudi 6. festival jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Albin Fatur je bil rojen leta 1924 na Baču pri Knežaku. Ker je bila tudi Notranjska med obema vojnama pod Italijo, je obiskoval italijansko šolo in občutil vso krutost raznarodovanja. V vasi je spoznal nekaj najvidnejših Tigrovcev, saj je bil prav Bač eno od središč njihovega protifašističnega delovanja. Leta 1943 so ga Italijani poslali v delovni bataljon italijanske vojske na skrajni jug Italije. Ko se je po kapitulaciji Italije peš vrnil domov, so ga zajeli Nemci in ga poslali v nacistično taborišče v Avstriji. Po vojni je postal eden najboljših in najbolj iskan varilec velikih ladij v ladjedelnicah na Reki, v Piranu in v Monfalconu (Tržiču).

Pojasnilo:
V oddaji Spomini Albin Fatur pripoveduje tudi zgodbo o duhovniku, ki je bil v vasi Slavina prisoten ob nemški raciji, v kateri je bil Fatur zajet in poslan v nacistično taborišče. Omemba tega duhovnika se ne nanaša na tedanjega župnika v Slavini, ki je kot zaveden slovenski duhovnik v tistem težkem zgodovinskem obdobju stal ob strani svojim faranom in jih branil pred okupatorsko vojsko. Da ne bi prišlo do nesporazuma s poistovetenjem oseb, smo zaradi ohranitve časti tedanjega župnika iz Slavine nekaj stavkov te zgodbe sporazumno umaknili iz oddaje. Hvala za razumevanje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.