Tokrat smo se odpravili na festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded v ljubljansko Švicarijo, se udeležili mednarodne poletne glasbene delavnice in festivala Jazzinty v Novem mestu, v Kranju pa smo bili na otvoritvi Jazz kampa. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na letošnjem Festivalu kratkega filma v Ljubljani in kako so na Muzejski ploščadi Metelkova odkrili spomenik stanovanjski krizi. Na kratko smo prisluhnili tudi afganistanski režiserki Sahrii Karimi, ki je pobegnila pred talibanskim osvajanjem njene dežele.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Bahr v arabščini pomeni dve morji, zaradi izvirov sladke vode v Perzijskem zalivu. A Bahrajn bi lahko pomenil tudi dva obraza ali dva načina življenja, na eni strani tradicija, na drugi sodobna družba. Najmanjšo zalivsko državo bomo spoznali za časa Formule 1. Sploh je šport postal okno v svet in predvsem na Zahod za le navidez demokratično družbo. Šport Bahrajn povezuje tudi s Slovenci, saj so prav Dolenjci bili ključni za ustanovitev prve profesionalne kolesarske ekipe na Bližnjem Vzhodu.

Gino bo v tej oddaji za kratek čas zapustil kopno in s helikopterjem poletel na Tremitsko otočje, ki ga sestavlja pet rajskih otočkov z bujnim rastjem. Poseljena sta le dva. Gina bo na ogled najbolj poseljenega San Domina popeljal domačin Marco. Otoki Cretaccio, Capraia in Pianosa so neposeljeni. Da bi se prepričal o rodovitnosti jadranskega otoka, bo Gino nabral zelišča in kar na plaži iz svežih morskih dobrot pripravil ribja nabodala s posebno tatarsko omako. Da bi izvedeli, zakaj je to morsko območje zaščiteno, bo Gino zaplaval v podvodni morski raj. Na otočku San Nicola stoji opatijska cerkev z utrdbo iz srednjega veka, kjer je bil več stoletij zapor. Danes na otoku živi majhna skupnost ljudi, potomcev nekdanjih zapornikov. Za konec bo Gino pokazal, kako pripraviti odlično tagliato z govejo zarebrnico na zelenjavni posteljici.

Paulina, Anja, Jurij in Sergej. Zaznamovali so jih različni dogodki, zaradi katerih so odrasli hitreje kot večina njihovih vrstnikov. Jurij je pri štirinajstih letih odšel od doma v Španijo, svojim košarkarskim sanjam naproti, pozneje mu je pri trinajstih letih sledil brat Sergej. Paulina je bila uporniška najstnica, ki je zanosila pri šestnajstih letih, Anji pa je pri isti starosti življenje na glavo obrnila diagnoza rak. O strahovih, boju, uporništvu, odločitvah, odraščanju, ciljih, življenju pripovedujejo tako sami kot njihovi bližnji, o zgodnjem odraščanju pa razmišljata tudi psihologinja in psihiatrinja.
Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

Jože in Meta sta si omislila družinski izlet s kolesi. Meta je v naravi pripravila tekmovanje v pregovorih. Otrokom se priključi Dare, ki se zagleda v Dano in sproži Zarjino ljubosumje. Polona in Blaž sta vesela, da bosta sama preživela nekaj romantičnih uric doma, vendar se otroci drug za drugim začnejo predčasno vračati z izleta.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo žuželk, biolog in pionir sodobne bioakustike.

Danes širšemu občinstvu malo znani Ivan Regen (1868–1947), je bil človek, ki je preučeval murnove samičke, ki je znal govoriti z žuželkami in načrtovati fonografske naprave. Rojen je bil v Lajšah pri Gorenji vasi leta 1868, študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je tudi večinoma živel in preučeval zvočno komunikacijo žuželk. Leta 1935 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1940 pa za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Njegov največji projekt je bil geobiološki laboratorij, velik terarij oziroma insektarij,v katerem je preučeval fonotaksijo – usmerjeno premikanje žuželk proti viru zvoka.
Dokazal je,da žuželke slišijo s posebnim organom na prvem paru nog.
Dokumentarni portret Ivana Regna odstira delo velikega, slabo znanega slovenskega znanstvenika, hkrati pa osvetljuje pomen zvoka okoli nas tudi za tiste namene, na katere v našem vsakdanu niti ne pomislimo. Mnogokrat smo potopljeni v zvok, ki ga ne poslušamo, ker se ga ne zavedamo in ga zato tudi ne slišimo. Ti zvoki pa so lahko konstitutivni element glasbene umetnosti. Delo, ki ga je Ivan Regen začel ob koncu 19. tega stoletja, je našlo svoje mesto tudi v umetnosti – v bioakustični glasbi. Prav zato se film poetično konča z besedami: “Če ne bi bilo Ivana Regna, človeka, ki je govoril z žuželkami, in znanstvenikov moderne dobe, tudi bioakustične glasbe verjetno ne bi bilo. Hvala znanosti, da je nahranila umetnost!”
Scenarij Boštjan Perovšek in Boštjan Vrhovec, režija Boštjan Vrhovec.

Tragična zgodba o pravniku, ki je služboval na policiji, hkrati pa sodeloval z Osvobodilno fronto. Leta 1945 so ga odkrili, mučili in nato obesili.

Dr. Vladimir Kante (1905–1945) je bil policijski uradnik. Služboval je na policiji v Beogradu in Ljubljani, izobraževal se je tudi v Rimu. Prizadeval si je za
humano ravnanje z zaporniki. Bil je izobražen in kultiviran. Kot uslužbenec policije je ves čas vojne delal za Osvobodilno fronto, obveščal jo je o načrtih in ukrepih okupatorja in njegovih pomagačev ter rešil marsikatero življenje. Januarja 1945 so ga odkrili in kmalu nato obesili. Desetletja se o dr. Kantetu, kljub njegovi pomembni vlogi v naši polpretekli zgodovini, ni smelo govoriti in pisati. Leta 1985 pa je po romanu Janeza Vipotnika režiser Vojko Duletič o njem posnel film z naslovom Doktor.

Še danes se zastavlja vprašanje, kako je lahko dr. Vladimir Kante cela štiri leta vojne deloval v samem vrhu policije in hkrati sodeloval z Osvobodilno fronto.
V filmu so nakazana tudi ugibanja o njegovi spolni usmerjenosti, ki bi lahko vplivala na njegovo delovanje Njegovo osebnost in delo pomagajo s pričevanji osvetliti tudi ljudje, ki so bili z njim povezani zasebno.
Dokumentarni film skuša tudi najti najti odgovore na vprašanje, kdo je izdal dr. Kanteta in zakaj. Ga je izdal eden tistih, ki jim je najbolj zaupal? Je bil razlog izdaje strah za lastno življenje?

Tako kot njegovo življenje je bila nenavadna tudi njegova usmrtitev z obešenjem. Vrv se je pri tem strgala, zato so ga obesili še enkrat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Po pokvarjenem rojstnodnevnem praznovanju se Celia in Alan pobotata, Caroline pa Gillian ponudi denar za popravilo strehe, a ga ta zavrne. John je zbegan zaradi Judithine snubitve in za nasvet vpraša Lawrencea, ta pa ga preseneti s svojim videnjem njunega razmerja. Naslednji dan se po Teda na letališče odpravi četica treh avtomobilov. Ted prispe dobro razpoložen in v družbi dveh mladenk. Medtem Raff na domačem skednju odkrije velikansko sliko žirafe. Je ponoči njihovo kmetijo obiskal Banksy?

LAST TANGO IN HALIFAX (V.) / Velika Britanija / 2019
scenarij: Sally Wainwright
režija: Gareth Bryn
v glavnih vlogah: Nicola Walker, Sarah Lancashire, Anne Reid, Derek Jacobi, Tony Gardner, Ronni Ancona, Josh Bolt, Anna Leong Brophy, Louis Greatorex, Felix Johnson, Tilly Kaye

Otroci gluhih staršev so danes po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Svoje otroštvo opisujejo različno, nekateri s precej grenkobe. Med njimi je Laura, ki so jo socialni delavci njenim gluhim staršem odvzeli, saj so ocenili, da niso primerni za vzgojo. V svetu se ti otroci povezujejo pod kratico CODA - Child of deaf Adult. Pridružili smo se tudi akciji Koraki za Urbana, rojenega z redko gensko okvaro, sindromom CTNNB1. Na svetu je le 400 takšnih otrok. Ker zdravila zanje še ni, sta se Urbanova mama in oče odločila za akcijo zbiranja denarja, saj morata raziskave plačati sama. Več v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 5. junija, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah.
Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice.
Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt.
Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame.
Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.

Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.

Medtem ko je kmet odsoten, se pes Bitzer razvaja s sproščujočo kopeljo. Njegov načrt pa grobo prekine vztrajni vsiljivec. Bo Jonu uspelo prelisičiti trdoživega žužka?

Priznanega športnega fizioterapevta tjulnja obišče žirafa, ki se ne drži najbolje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ob 45-letnici festivala so se organizatorji odločili, da v goste povabijo 10 slovenskih in hrvaški narodno-zabavni ansambel, ki se bodo na tokrat izjemoma revijalnem festivalu predstavili s tremi uspešnicami. Vabljeni k ogledu prvega dela.

2. del: Temna sila
Thomas Bethge ostareli materi obljubi, da bo poiskal sestro, vendar policisti v Weesenburgu menijo, da se ne bi smel vtikati v njihovo delo. Čim prej hočejo najti morilca iz gozda, zato za dejanje osumijo odljudnega kiparja. Prvi osumljenec za izginotje Barbare Neder je njen mož, vendar mlado kriminalistko Anne Bach ves čas grize črv dvoma. Barbara je malo pred izginotjem spoznala pokopališkega vrtnarja Jürgena Beckerja. Ta je v preteklosti že bil kaznovan, vendar mu uspe prepričati tožilca, da je bil obsojen po krivem. Thomasu v Hamburgu zločinec ponudi informacije o Barbari v zameno za milejšo kazen. Za umor osumljeni kipar zaradi pritiska stori samomor in tožilec vzame to kot priznanje krivde.

DAS GEHEIMNIS DES TOTENWALDES / Dark Woods / Nemčija / 2020
scenarij: Stefan Kolditz
režija: Sven Bohse
v glavnih vlogah: Matthias Brandt, Nicolas Ofczarek, Karoline Schuch, August Wittgenstein, Hanno Koffler, Silke Bodenbender, Jenny Schily, Andreas Lust

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pogledali bomo na filmska festivala v Sarajevu in Karlovyh Varyh in predstavili knjigo akademika Janka Kosa Primerjalna zgodovina svetovne literature, ki je izšla pri Slovenski matici. Na Mladih levih si bomo ogledali predstavo Farm Fatale francoskega umetnika Philippa Quesneja in ob mednarodnem festivalu Kamišibaj, ki poteka v Piranu, predstavili to japonsko obliko pripovedovanja zgodb ob slikah.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Miniserija Andrzeja Wajde velja za evropsko televizijsko klasiko in govori o vzponu kapitalistov na koncu 19. stoletja v poljskem mestu Lodž.

1. del:

Poljak Karol Borowiecki, Jud Moritz Welt in Nemec Max Baum so prijatelji iz študentskih dni. Ob koncu 19. stoletja pridejo v hitro razvijajoče se industrijsko mesto Lodž, polni zanosa in načrtov, da bodo zgradili tovarno in postali milijonarji. Kapitalizem na vrhuncu industrijske revolucije je okruten do revnih delavcev in včasih tudi do bogatih lastnikov, toda trije prijatelji se spretno in iznajdljivo spopadajo z izzivi tedanjega časa. Prihajajo iz bogatih družin in delajo na visokih položajih v tovarnah, toda hočejo na svoje in iščejo poti, kako zbrati denar za gradnjo tovarne.

“Obljubljena dežela orisuje surovo, pristno, necivilizirano realnost kapitalizma. Poslovni svet v Lodžu je tako iskren in naraven v svoji hudobiji, da se paradoksalno zdi, kakor da še ni prišel v stik z etičnimi standardi. Zgolj en soj luči osvetljuje ta mračni prostor, to je prijateljstvo med Poljakom, Judom in Nemcem. Prijateljstvo in solidarnost sta edini izziv volčji čredi.” - Konrad Eberhardt, Kino, 1974

Izvirni naslov: ZIEMIA OBIECANA / Poljska miniserija, 1975 / Režija: Władysław Stanisław Reymont (roman), Andrzej Wajda / Igrajo: Daniel Olbrychski, Wojciech Pszoniak, Andrzej Seweryn

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.