V Cankarjevem domu smo v okviru Zimskega festivala poslušali koncert pianista Aleksandra Gadžijeva, predstavili bomo novo književno delo Oblast v arhitekturi, ki je izšlo v sodelovanju Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. Bili smo v Anton Podbevšek Teatru, kjer so včeraj predstavili informans VKLJUČENI in IZKLJUČENI in medije ter občane seznanili z umetniškimi deli, ki jih pripravljajo v letošnjem letu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Nasveti za starše postrežejo z informacijami za vse družine, v Knjižnem klubu pa dobite nove predloge za branje. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh in jutro zaključimo z vrtnimi nasveti. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Če želite v času covida 19 obiskati upravno enoto, se morate predhodno naročiti. To lahko storite po telefonu, elektronski pošti ali klasični pošti. Pred kratkim je ministrstvo za javno upravo vzpostavilo tudi sistem samonaročanja po spletu, a aplikacija ne deluje. Kako torej do termina, koliko časa je treba čakati nanj in zakaj se najbolj zatika na oddelku za tujce?
Slovenske gorice imajo veliko podobnosti s Prlekijo, s katero se v veliki meri prekrivajo, vendar kljub temu predstavljajo samostojno gastronomsko regijo. So izrazito gričevnata pokrajina z dolinama Ščavnice in Pesnice, ki se razširita v Ptujsko in Mursko polje. Pri naselju Radenci in v Pesniški dolini je veliko izvirov naravne mineralne vode. Z njo ljudje že stoletja pijejo belo vino kot »špricer« (mešanico vina in mineralne vode) in »škropec« (vino z manjšim curkom mineralne vode). Za Slovenske gorice je značilna tudi kipjena gibanica ali kvasenica. Kot pove ime, je to slana ali sladka pogača iz kvašenega testa, obložena s skuto in kislo smetano. Najprimernejša za uživanje je takoj po peki. Od drugih gibanic se razlikuje predvsem po testu, ki ni vlečeno. Prav tako haloška gibanica nima več plasti, ampak je nadev položen na testo, ki ga prekriva le ob robu.
Na tržnici inšpektor ob preverjanju računov naleti na vnukinjo, ki mu zopet ne pusti do besede. Ata je zaskrbljen, ker se babica še vedno ni vrnila, zato vnukinja povabi na obisk v jedilni kot svojo prijateljico (igra jo Lea Čok).
Šaleška dolina je od nekdaj slovela kot dolina gradov, cerkva in polj. Bujni gozdovi ter z ribami bogati potoki in vodotoki so od nekdaj vabili obiskovalce. Dolina se imenuje po naselju Šalek, ta po gradu in grad po nekdanjem grofu Egelofu Šaleškemu (Egeloffus de Shelek). Na vzhodni strani leži danes mesto Velenje, na zahodni strani doline pa Šoštanj. Na turističnih kmetijah v Šaleški dolini pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. Kuhajo tudi mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke. Vsak prebivalec Velenja je danes povezan s tradicijo rudarjenja (knapovščino) že s tem, da živi v Šaleški dolini. Velenjčani so v glavnem ponosni na svoj dom in rudnik, saj je Velenje vsekakor posebno mesto.
Na tržnici se inšpektor trudi, da bi mlade navdušil za svoje delo. In spet naleti na vnukinjo, ki pa je tokrat ne prepozna. V kuhinji pomaga vnukinjina prijateljica, ker babice še vedno ni s poti. Da bi ga spravili v dobro voljo, dekleti atu natvezita zgodbo, da je prijateljičin oče svetovno znani kuhar, ki dela na Danskem.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša.
Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo?
Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
V tokratni oddaji o prenovljeni zunanjepolitični strategiji Slovenije. V prispevku raziskujemo, kdaj iz epidemije v endemijo in kaj bo s pogojem PCT.
S kamero smo šli med kralje ulice, v studiu pa tudi o tem, zakaj smo pri pregonu korupcije tako neuspešni.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Zemlja zdajšnje podobe nima že od nekdaj, ampak življenje že skoraj štiri milijarde let neprestano preoblikuje njeno obličje. Sedma oddaja nam predstavi, kako so velika in mala bitja prej pusto kamenje spremenila v raj.
ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Nick Stacey
V oddaji Osmi dan bomo predstavili nekatere tuje kulturne centre pri nas. Kako denimo madžarski Lisztov inštitut, Francoski inštitut ali Goethejev inštitut tudi s kulturnimi dogodki bogatijo kulturno in umetniško ponudbo pri nas? V studio prihaja Barbara Podlogar, ki je bila kulturna atašejka, vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (SKICA). Predstavljamo nov prevod znamenite pripovedi o Bambiju, ki te dni prihaja na ameriške knjižne police. Knjiga z naslovom »Izvirni Bambi – zgodbe o življenju v gozdu« ima tudi slovenski pridih, zgodba o antisemitizmu in surovosti življenja v gozdu občuteno zaživi v ilustracijah slovenske umetnice Alenke Sottler. Z avtorjem knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe Petrom Stankovićem, profesorjem kulturologije na FDV, smo se pogovarjali o tem, kakšna popotnica za sodobno družbo 21. stoletja je domača narodno-zabavna glasba. Predstavljamo tudi Heleno Tahir, ki s svojimi risbami in grafikami zagotovo spada med perspektivnejše likovne umetnice mlajše generacije.
V oddaji Rojaki se bomo seznanili z delom gospodarske dejavnosti Koroških Slovencev v Šmihelu.
Na Hrvaškem imajo težave pridobiti učitelje slovenskega jezika.
Ob koncu leta so v Monoštru izdali letopis - Porabski koledar.
Odpravili smo se tudi v Globasnico, kjer bomo spoznali delo tamkajšnje mesnice.
- koszorúzás a holokauszt nemzetközi emléknapja alkalmából;
- az MMÖNK Tanácsa egyhangú határozatot hozott egy tangazdaság létrehozásáról;
- tervezett fejlesztési beruházások a Lendvai községben;
- turisztikai kuponfüzet;
- rendhagyó történelemóra a zsinagógában.
Vsebina oddaje:
- polaganje vencev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta;
- Svet PMSNS sprejel sklep o vzpostavitvi vzorčne kmetije;
- razvojni investicijski načrti Občine Lendava;
- turistična knjižica ugodnosti;
- posebna zgodovinska ura v sinagogi.
V 14. oddaji Male sive celice se za osmino finala borijo sami fantje: v kvizu Filip, Tim in Jan iz OŠ Ormož (rumeni) ter Luka, Urban in Miha iz OŠ Jurija Dalmatina Krško (vijolični), v Hitrih lončkih pa Andraž, Anej in Matic iz OŠ Korena ter Filip, Nick in Anže iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. V kvizu tekmovalci plavajo kot v bazenu, švigajo skozi naglase Malih sivih celic, pot pa jih vodi na severovzhod. Težave jim povzročajo le srčne zaklopke in garniranje. Kdo ima hitrejše prste, pa v oddaji.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
»Jezikoslovci spremljamo življenje prek besed. Zato poznamo smrt besed, njihovo rojevanje in življenje, poznamo njihova čustva.«
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša slovaropisci zbirajo in izbirajo besede že več kot sedemdeset let. Najprej v tiskanih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika, danes pa je v spletnem portalu Fran, ki je dostopen vsem, zbranih kar 40 slovarjev in drugih jezikovnih virov.
Lani pa so bili še posebej ponosni na Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je nastajal skoraj 50 let.
»Slovarji so ogledalo časa«, pravijo ustvarjalci slovarjev – zbiralci in izbiralci besed. Z njimi smo razmišljali o tem, zakaj imajo besede tako veliko moč, da nas lahko razveselijo in prizadenejo, kaj pomenijo izbrane besede leta, kako nastajajo nove besede, zakaj se besede s časom spreminjajo, katere nove so nastale v času pandemije novega koronavirusa.
S Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta pa smo se spraševali, kako je slovaropisje povezano z vzgojo psa, ali imajo jezikoslovci najljubše besede, katera beseda se ga je v zadnjem času najbolj dotaknila, kako je glasba povezana z jezikom.
Za jezikoslovce je jezik odnos: »Še tako natančni slovarski opisi ne bodo presegali nerazumevanja med nami. Beseda nesporazum ne vsebuje po naključju istega korena kot beseda razumeti. Razumeti jezik pa pomeni razumeti človeka, ki ga govori.»
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je Triptih Agate Schwarzkobler napisal na novo, kot je po navodilih Dušana Pirjevca hotel s slovensko literaturo narediti Rudi Šeligo?
»Ključek s površno vtisnjeno številko 28 se v ključavnici zatakne ali zaskoči tako kot skoraj vsako sleherno jutro ..." je verjetno najbolj prelomno odklepanje pisalne mize v moderni slovenski literaturi, ki ga najdemo v Šeligovem Triptihu Agate Schwarzkobler. Ko je literarni teoretik Dušan Pirjevec ob neki priložnosti šaljivo navrgel, da bi bilo potrebno slovensko literaturo napisati na novo, ga je slišal študent Rudi Šeligo in se lotil Tavčarjeve Visoške kronike. Agata Schwarzkobler je namreč ime Tavčarjeve junakinje, ki ji sodijo kot čarovnici, vendar Šeligova Agata ni več čarovnica, pač pa uradnica s šlemasto frizuro. Visoška kronika se razteza skozi desetletja, Šeligova Agata pa doživi vse v enem poletnem dnevu, kot Joyceov Leopold Bloom v Uliksesu. O tem, kako je bilo nositi "agatasto telo" in "čeveljce Diemme", je spregovorila Nataša Barbara Gračner, ki je Agato igrala v filmu Matjaža Klopčiča, o reizmu se je razgovoril urednik Andraž Gombač, vsestransko osebnost Rudija Šeliga, ki je bil tudi kulturni minister, pa je osvetlil kulturnik Mitja Čander.
Sebastijan verjame legendi o Brezimnem vrhu. Zaobljubi se, da ga bosta z Belo osvojila in si s tem priborila pravico, da ga poimenujeta. Dedek Cezar jima vzpon prepove, vendar se Bela in Sebastijan vseeno podata na tvegano plezanje. Cezar se boji, da bi na gori prišlo do tragedije …
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Drama. Rannveig, ženska in mati pri petdesetih, z družino živi v majhnem islandskem mestu nedaleč od Reykjavika. Prišla je v življenjsko obdobje, v katerem doživlja izgorelost v vseh pogledih svojega vsakdanjega primestnega življenja. Hodi v službo, ki jo je »podedovala« in jo sovraži, živi v zakonu, ki je že zdavnaj izgubil zalet, za povrh se nenehno in v strahu bori za svojo posvojeno devetnajstletno hčer Agnes, ki se odmika od staršev in hoče zaživeti po svoje. Ko se pred njihovimi vrati prikaže novi sosed, Hreinn, se Rannveig in družina spopadejo z novimi izzivi, na katere ne morejo vplivati.
AGNES JOY / ISLANDIJA / 2019
Režija: Silja Hauksdóttir / Scenarij: Silja Hauksdóttir, Gagga Jonsdottir, Jóhanna Friðrika Sæmundsdóttir, Mikael Torfason / Igrajo: Katla M. Þorgeirsdóttir, Donna Cruz, Björn Hlynur Haraldsson, Þorsteinn Bachmann, Anna Kristín Arngrímsdóttir, Kristinn Óli Haraldsson, María Heba Þorkelsdóttir, Hallgrímur Ólafsson …
Pripoved kratkega filma se odvija brez dialogov, s pomočjo estetizirane vizualne pripovedi. Skozi zgodbo spremljamo življenje Veronike, ki se v tesnobnem svetu ne želi sprijazniti s hladnim, brezdušnim svetom.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Poslovila se je Monica Vitti, ena od ikon italijanske kinematografije šestdesetih let. V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali premiero avtorske priredbe Jerneja Lorencija in Matica Starine z naslovom Frančišek, nastale po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa. Odpravili smo se še v galerijo ŠKUC, kjer se z razstavnim projektom, ki ga je naslovil Za Borisa, umetnik Boris Beja neposredno ukvarja z družinsko preteklostjo, do katere poskuša pristopati kot zunanji opazovalec.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Tjaša Pureber, Alja Lobnik in Robert Waltl.
Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
»Jezikoslovci spremljamo življenje prek besed. Zato poznamo smrt besed, njihovo rojevanje in življenje, poznamo njihova čustva.«
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša slovaropisci zbirajo in izbirajo besede že več kot sedemdeset let. Najprej v tiskanih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika, danes pa je v spletnem portalu Fran, ki je dostopen vsem, zbranih kar 40 slovarjev in drugih jezikovnih virov.
Lani pa so bili še posebej ponosni na Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je nastajal skoraj 50 let.
»Slovarji so ogledalo časa«, pravijo ustvarjalci slovarjev – zbiralci in izbiralci besed. Z njimi smo razmišljali o tem, zakaj imajo besede tako veliko moč, da nas lahko razveselijo in prizadenejo, kaj pomenijo izbrane besede leta, kako nastajajo nove besede, zakaj se besede s časom spreminjajo, katere nove so nastale v času pandemije novega koronavirusa.
S Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta pa smo se spraševali, kako je slovaropisje povezano z vzgojo psa, ali imajo jezikoslovci najljubše besede, katera beseda se ga je v zadnjem času najbolj dotaknila, kako je glasba povezana z jezikom.
Za jezikoslovce je jezik odnos: »Še tako natančni slovarski opisi ne bodo presegali nerazumevanja med nami. Beseda nesporazum ne vsebuje po naključju istega korena kot beseda razumeti. Razumeti jezik pa pomeni razumeti človeka, ki ga govori.»
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
