V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

V času zimskih olimpijskih iger smo pripravili izbor nekaterih najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Mar obstaja značilen ameriški vrt? In če, kakšne so njegove posebnosti? Monty Don bo v tridelni potopisni dokumentarni seriji prekrižaril Združene države. Podal se bo med visoke trave cvetoče prerije, obiskal mestne vrtičkarje sredi New Yorka, se navdušil nad orjaškimi hrasti New Orleansa, prevzela ga bo tudi pokrajina kaktusov Zahodne obale…

1. del:
Najprej bo obiskal prerijo ̶ prvotno ameriško travnato divjino, iz katere črpajo navdih številni vrtovi po ZDA. Pot bo nadaljeval v Čikagu. Ogledal si bo vrt znotraj mestnega parka, kjer je nekoč stalo parkirišče. Vrt je pribežališče za mestne prebivalce in nudi dom številnim prostoživečim živalim. Monty se bo med drugim navduševal nad osupljivimi in bahaškimi vrtovi Longwood in si v New Yorku ogledal zelenjavni vrt na strehi mestne zgradbe, Centralni park ter obiskal cvetličarko, ki s svojimi umetninami navdušuje ljudi po vsem svetu.


MONTY DON'S AMERICAN GARDENS / Velika Britanija / 2019

Kranj je prestolnica Gorenjske in ga odlikuje eno naših najobsežnejših in najbolj urejenih starih mestnih jeder, ki leži na pomolu nad rekama Savo in Krko. Ponaša se z imenitno gotsko cerkvijo sv. Kancijana, dvorcem Khislstein, Plečnikovimi deli in Prešernovo hišo. Naš največji pesnik France Prešeren je v Kranju namreč preživel zadnje obdobje svojega življenja in v mestu tudi umrl, pokopan pa je bil na starem kranjskem pokopališču, danes Prešernovem gaju. Pesnik bo rdeča nit oddaje, o njem pa bosta spregovorila pisatelj Ivan Sivec in kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel.

Dragi moji, vaši, najini, njihovi en lep Čarokuhinjski pozdrav.Po slovenski kulinariki , se tokrat odpravljamo v svet, natančneje na Kitajsko. V tokratni oddaji bomo kuhali kitajske specialitete kot so : spomladanski zelenjavni zavitki iz vlečenega testa in v voku kuhano, pečeno trakci piščanca s sezamom, oreški, marinado .

Tokrat gremo na Češko. Češka kuhinja še zdaleč ni monotona, je okusna, nekoliko težka in morda za današnje zahodne poglede preobilna. Mi se bomo lotili priprave pohanega sira in za sladico postregli cmoke. In seveda na koncu nazdravili z pravim češkim pivom.

Drugi del serije popelje v raznoliko in z rudo in redkimi minerali bogato podzemlje Pece. Mežiški rudnik šteje več kot 330 let rudarjenja svinčevo-cinkovega rudnega bogastva, ki je močno zaznamovalo kraje, ljudi in naravo. Po zaprtju rudnika so deli rudišča postali zanimivi kot geološka in tehnološka in kulturna dediščina. S pestro geološko zgodovino in mineralnim bogastvom privablja obiskovalce, ki so željni doživetij in vedenja o skrivnostih podzemlja, in to jih ne razočara! Presenečenje pa je tudi nekdanji rudnik premoga na Lešah – danes skoraj neznan, v času delovanja pa največji premogovnik v Sloveniji. Nad njim kraljuje Uršlja gora – botanični rezervat.

V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih državnih priznanj na področju kulture. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je zaslužen za neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Dr. Mirko Cuderman je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več vlog, skladatelj Damijan Močnik za opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogi v Simonu Boccanegri in Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj ter režiserka Špela Čadež za animirani film Steakhouse. Oddajo so pripravili novinarji Uredništva oddaj o kulturi pod režijsko taktirko Alme Lapajne in Aljaža Bastiča.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Oddaja sredi raznolikega olimpijskega dogajanja ponuja prvo priložnost za pregled najzanimivejših rezultatov in napoved popoldanskih dogodkov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Azija je celina, ki se ponaša z največjo pestrostjo in največjimi skrajnostmi. Razprostira se od severnega povratnika do ekvatorja. Na severu se v velikem številu zbirajo mroži, okoli odročnih ruskih ognjenikov se klatijo rjavi medvedi. To je svet, v katerem lahko v gorskih gozdovih Kitajske najdemo opice, podobne jetiju, v vročih iranskih puščavah pa zelo nenavadnega plenilca. Čeprav je to največja celina na svetu, se zdi, da divjim živalim zaradi človekovih posegov ponekod že zmanjkuje prostora.

SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

V oddaji Osmi dan bomo predstavili digitaliziranje slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga izvaja NUK. V zadnjem času so tehnologijo nadgradili s tridimenzionalno digitalizacijo, ki poleg vsebine prikaže še marsikaj drugega o zgodovini knjig. Pozanimali smo se, koliko slovenskega leposlovja se prevede v tuje jezike in kako težko je našim avtorjem prodreti na tuj trg. Naš gost bo Peter Kuhar, ki nam bo med drugim pojasnil, kako so nekateri slovenski avtorji uspeli na češkem trgu. Predstavljamo Pascala Boyarta, anonimnega uličnega umetnika slovensko-čilskih korenin, ki je kot prvi umetnik svoje murale preoblikoval v digitalne NFT-je. Bili smo še v studiu, kjer nastaja lutkovni celovečerni animirani film v koprodukciji štirih držav, tudi Slovenije.

V oddaji Rojaki se bomo spoznali z Rafaelovo družbo, ki deluje v Ljubljani, časopis Novi Matajur, glasilo slovenske manjšine, ki živi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini praznuje sedemdeset let izhajanja. Odpravili se bomo v Monošter na razstavo "Slovenske knjige tiskarne Wellisch. Za konec pa še o delovanju Koroškega kluba v Ljubljani.

Az adás tartalma:

- a Balassi Bálint-emlékkard megáldása;
- a MiniMaks polip jótékonysági projekt;
- népművészeti motívumokkal díszített divatos ruhadarabok kiállítása;
- Iskolapad: Erasmus+ programok a Lendvai Kétnyelvű Középiskolában.

Vsebina oddaje:

- blagoslovitev Balassijeve sablje;
- projekt Hobotnica MiniMaks;
- razstava modnih kosov oblačil z motivi iz ljudske umetnosti;
- rubrika Šolska klop: programi Erasmus+ v DSŠ Lendava.

V 15. oddaji se za osmino finala v kvizu potegujejo Karin, Rebeka in Klemen iz OŠ Tabor Logatec (rumeni) ter Lucija, Nejla in Matic iz OŠ Miška Kranjca Ljubljana (vijolični). Pika nogavička jim ne povzroča preglavic, evropske zastave ob znanju veselo plapolajo, za napetost poskrbi tudi dobra genetska zasnova, nekoliko jih zaslepi le sonce, ki med vožnjo sveti skozi zadnje okno. Komu bo v kvizu uspelo pripeljati v osmino finala in komu v hitrih lončkih, kjer tekmujejo Luka, Maj in Lan iz OŠ Prežihovega Voranca Bistrica ter Mark, Filip in Vito iz OŠ Lucija, pa v Malih sivih celicah.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Olimpijski dan v Pekingu se bo ravno zaključil, oddaja pa prinaša prvi celovit pregled dnevnih dogodkov. Ponujamo prve odzive slovenskih tekmovalcev in mednarodnih junakov iger.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …
»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argóju.
S postavitvijo anonimne FB in IG strani »ŠTAJERSKI ARGO«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.
ZORAN PREDIN se spominja časov, ko so bili LAČNI FRANZ eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.
Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Bratovščina Sinjega galeba avtorja Toneta Seliškarja je eno od osrednjih slovenske mladinske pripovedne proze. Se nas je v Bratovščini bolj dotaknila pustolovska zgodba ali nas je napisala zgodba o solidarnosti, skupnosti in večnih vrednotah?

Mladi prijatelji, ki jih različne okoliščine in vzgibi popeljejo na pot čez razburkano morje, so pogost literarni motiv.
Kaj je tako magično literarnega v morju, da kliče k sebi? Literarni junaki se na njem radi izgubijo. Odisej je po njem plul deset let, Bratovščina sinjega galebe dobrega pol leta, preden se je na razmeroma majhni površini našla pot domov…
Bratovščina Sinjega galeba odrine na morje nekje v Dalmaciji, na Galebjem otoku. Okoli sirote Iva in majhne jadrnice, ki mu jo je zapustil pokojni oče, se zbere skupina fantov, ki skuša zaživeti ideale tovarištva, solidarnosti in boljšega življenja …
Seliškar je Bratoviščino prvič poslal na pustolovščino leta 1936, nato pa v ponatisih v prirejeni izdaji leta 1948 in 1952 in v številnih ponatisih potem. V oddaji nam je Peter Svetina osvetlil vse spremembe, ki jih je to mladinsko delo doživelo skozi čas v sozvočju s spremembami družbenega sistema, Dragica Haramija pa ga je umestila v kontekst slovenske mladinske literature.

Cezar se odpravlja v mesto in Angelini prepusti skrb za kmetijo. Bela in Sebastijan sta navdušena, da se bosta lahko zabavala s svojo ljubo sestro. A Angelina se zakoplje v delo in se zanju sploh ne zmeni. Hiti, da se bo lahko v miru pripravila na večerjo z zdravnikom Viljemom. Bela in Sebastijan bi ji rada pomagala, pa se jima vsak poskus izjalovi …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Športna najstniška drama po resničnih dogodkih. Zaradi nenadnega upada šolskih sredstev v Philadelphii leta 2013 nekaj srednjih šol zaprejo in dijake skupaj z njihovimi učitelji prerazporedijo v druge šole. Stanje v teh šolah z razredi, prepolnimi dijakov, je kaotično in napeto. Toda med »nomadskimi« učitelji se znajde tudi učiteljica Cassey, hči znanega ragbistia, tudi sama ragbistka, ki skupaj s kolegom ustanovi dijaško ragbijsko moštvo. Na začetku nimajo ničesar; tudi travnato igrišče morajo vsakič posebej očistiti smeti, če hočejo vaditi. Čeprav se od začetka situacija nikamor ne premakne in imajo fantje veliko drugih težav, eden med njimi je celo prisiljen prodajati droge, pa se sčasoma s pomočjo igre in treningov povežejo, postanejo eno telo, ena duša in ena družina. Tako enotni premagajo vse težave in premostijo vse prepreke.

THE NOMADS / ZDA / 2019
Režija: Brandon Eric Kamin / Scenarij: Tara Miele / Igrajo: Tika Sumpter, Tate Donovan, Thomas Pierce, Devon Ray, Andy Riddle, Vladimir Versailles, Marla Mindelle, Christopher Mann, Khalil McMillan, Raekwon …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Objavili bomo reportažo z odprtja regionalnega gledališkega festivala Ruta in predstavili nominirance za prestižno filmsko nagrado oskar. V koprski Galeriji Loža si bomo ogledali razstavo Emila Memona, v kletnem galerijskem prostoru Cukrarne pa razstavni projekt v Berlinu živeče umetnice Rose Barbe.

Na olimpijskih igrah se bo kmalu začel nov tekmovalni dan, zadnja večerna oddaja pa je priložnost za napoved glavnih dogodkov prihajajočega dne. Prav tako bodo v njej prostor dobili ostali športni dogodki, ki niso povezani z igrami v Pekingu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja
Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti.
Vodi Meta Česnik

Argo je po definiciji govorica zelo specifičnih, zaprtih družbenih skupin. Nekdaj je veljal za jezik socialnega dna - marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Danes argo iz margine prehaja v pop kulturo in postaja med mladimi izredno popularen …
»Argo je neke vrste obrambni mehanizem pred tem, da bi tujci razumeli kaj se v neki zaprti skupini dogaja. V skupini nastopa kot povezovalni dejavnik zaradi katerega ta skupina sebe pokaže kot izjemno,« nam razloži kulturni antropolog, prof. dr. RAJKO MURŠIČ, kot Mariborčan zavezan štajerskemu argóju.
S postavitvijo anonimne FB in IG strani »ŠTAJERSKI ARGO«, katerima je sledil še izid slovarja, je priljubljenost mariborskega lokalnega govora narastla, postal je tržno, še bolj pa simbolno zanimiv.
ZORAN PREDIN se spominja časov, ko so bili LAČNI FRANZ eni redkih rock bandov, ki se svoje provincialne govorice niso sramovali. Danes je vse več mladih ustvarjalnih Mariborčanov na svoj lokalni govor ponosnih, v kar nas prepričajo zgovorni člani treh prepoznavnih mariborskih rock zasedb: HAPPY OL' McWEASEL, ALO!STARI in LEONART.
Dokumentarni film nam štajerski argo poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice Mine Pavlin Nardin, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.