Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V poletnih izborih štajerskih oddaj Dobro jutro vas bomo popeljali po zanimivih izletniških točkah SV konca Slovenije. Predstavili bomo skrite kotičke Maribora in okolice, ki se jih splača obiskati v vročih poletnih dneh. Danes vas, med drugim, peljemo nazaj v zimski čas, spoznali bomo zgodovino in pomen pirsingov ter pripravili krompirjevo torto.Vabljeni k ogledu.

Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? Medicina v 21. stoletju pred nas postavlja veliko novih vprašanj, na katera bo družba morala odgovoriti. Prav spremembe v medicini, ki na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi strani odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače. V filmu si bomo postavili vprašanja o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov, med katerimi so dr. Igor Pribac, dr. Alojz Ihan in prim. Marjan Fortuna. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo.

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiserka: Ita Obersnu
Direktor fotografije: Uroš Hočevar
Montažerka: Mateja Pevec

Briška kuhinja je zelo mediteranska, neverjetno iznajdljiva in ustvarjalna. Polna privlačnih starinskih potez, pomlajena z novimi kombinacijami in preoblečena v svetovljanska oblačila. Vse leto sveže sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine (še posebej salame in pršut), dišeča bela polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov (hmelj, divji beluši, loboda). V briški kuhinji se uporablja veliko zelenjave, oljčno olje, juhe, mineštre, polento… Na briškem tondu (krožniku) se velikokrat znajdejo ribe, toč (posebna omaka) s polento in golaž s pršutom. Briška kuhinja je bogata s pecivom. Od češnjevega štrudlja do mnogih vrst briških piškotov. Naše babice si zaslužijo posebno zahvalo, ker so te recepte ohranile do danes. K sestavinam peciva spada tudi sadje - fige, češnje, češplje, breskve...

Ata je že popolnoma pozabil na nedavno dolgo odsotnost babice in jo spet pusti k mesarju. V kuhinjo se je znova naselila družinska idila kuhanja v troje - ata, babice in vnukinje.

Gorazd je postal knjižni molj. Zagledal se je v Tadejo, ki je mahnjena na književnost in se Gorazd nenadoma začne vročično zanimati za kulturo nasploh. Tolažbo pri Valič Gromovih išče Zarjina prijateljica Nina, katere starši se ločujejo. Polona ji skuša dopovedati, da ločitev ni konec sveta Dana se je prijavila na mednarodno lepotno tekmovanje in se vročično pripravlja na nov izziv.

V drugem delu alpinistične trilogije "Literarno-vertikalno" spremljamo tri generacije družine Mihelič, ki se poda pod Pihavec, do spominske plošče gornikom zelo poznanega Tineta Miheliča, pisca planinskih vodnikov in osebno-izpovednega dela KLIC GORA, ki je rdeča nit te epizode. Obenem se Tinetova hči, Tina Horvat, tudi sama alpinistična pripravnica, poda v smer, ki sta jo pred desetletji preplezala z očetom - Severni raz Male mojstrovke. Spremlja jo alpinist in literarni zgodovinar Aleksander Bjelčevič, ki tudi strokovno komentira knjižna dela, poleg Tinetovih, še njegovega brata Jožeta, ki je v svojem delu Vprašaj goro, postavil spomenik Bohinjskim goram in njihovim ljudem.

Tretja epizoda nas vodi v Severno triglavsko steno, kamor se podata alpinista Gašper Pintar in David Debeljak, ki imata namen prosto preplezati smer Obraz Sfinge.
Zgodba je podprta s knjižnim delom Sfinga, zadnja skrivnost triglavske stene, Anteja Mahkote, ki si v svojem času tehničnega plezanja proste ponovitve Obraza Sfinge najbrž ni mogel niti zamisliti. Zgodbo dopolnjuje intimno-izpovedni roman Igorja Škamperleta Sneg na zlati veji, ki lepo prikaže duh generacije plezalcev iz 80-ih let, ki so prinesli novo filozofijo - prosto plezanje. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Avtorji so se lotili projekta, za katerega so kar petnajst let zbirali informacije o življenju in umetnostni dediščini največjih likovnih umetnikov. Vedno so bili prisotni na otvoritvah razstav in gledalec dobi občutek, da je del občinstva, del vodenega ogleda po muzejih in galerijah. Poleg tega so opravili številne intervjuje in raziskali življenja umetnikov ter jih spretno vpletli v epizode. Daljše različice epizod (90 minut) z velikim uspehom predvajajo v kinematografih po vsem svetu.

Impresionisti in njihov mecen
Pariški trgovec z umetninami Paul Durand-Ruel je odločilno prispeval k razmahu impresionizma, saj je odkupoval dela Maneta, Renoirja, Degasa, Moneta in drugih slikarjev, ko so bili tarče posmeha. Njihove slike živih barv, ki so pogosto nastajale na prostem, so se močno razlikovale od zgodovinskih in verskih prizorov, ki so jih bili ljubitelji umetnosti vajeni v drugi polovici 19. stoletja. Zato so jih na tradicionalnih razstavah zavračali, Durand-Ruel pa je poskrbel, da so postopoma vendarle našle kupce. Po letu 1880 mu je zanje uspelo navdušiti celo Američane, ki so bili za novo umetniško smer veliko bolj odprti kot Evropejci. Tako je bil ameriški Metropolitanski muzej celo prvi, ki je razstavil kakšno impresionistično sliko.

EXHIBITION ON SCREEN (II.): THE IMPRESSIONISTS AND THE MAN WHO MADE THEM / Velika Britanija / producent in režiser: Phil Grabsky

KONTRASTI – MLADI SE PREDSTAVIJO je nekonvencionalna tv serija, ki nastaja v produkciji Kinoateljeja za RAI - Slovenski program. Mladi avtorji predstavljajo portrete sovrstnikov iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih delovanja od umetniških in ustvarjalnih do športnih in uporabnih. Mladi spregovorijo o temah, kot so ljubezen, odraščanje, zamejstvo, prostor, jezik, prihodnost. Producentka Mateja Zorn poudarja, da je serija plod naboja mladih, ki se združujejo okrog Kinoateljeja in njihove želje, da aktivno soustvarjajo kulturno pokrajino Slovencev v Italiji. Naj bodo vidni in slišni! Sveža epizoda oddaje Kontrasti ponuja portreta Erika Puriča, znanega tudi z umetniškim imenom Johnny Reed, in glasbene skupine Buss, alias Erik Carpani, Ivan Kralj in Patrik Pregarc. Posebnost tokratne epizode je timsko delo; kot avtorja se podpisujeta Danijel Bukovec in Alexander Faganel, montiral je Peter Persoglia, vizualno podobo pa je prispeval še Urban Košir.

A Vendégem című adásban a szentlászlói ifjabb Dora Gézáról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret Géze Dore mlajšega iz Motvarjevcev.

Tokrat spoznavamo svet klasične glasbe, svet discipline in odpovedovanj pa tudi sproščenih druženj in povezovanj, mednarodnih sodelovanj in tekmovanj. Vida, Zala in Nika z mentorico in priznano harfistko Anjo Gaberc nam bodo predstavile enega največjih in najstarejših orkestralnih instrumentov, harfo. Na terenu smo obiskali mlado violinistko in čelistko - sestri Patricija in Klara posegata po najvišjih mestih na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Z nami pa bodo tudi člani Slovenskega mladinskega orkestra z dirigentko Živo Ploj Peršuh, ki je v minulih dneh startala obsežno srčno akcijo in v Slovenijo na varno pripeljala mlade glasbenike iz Ukrajine …

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.

Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh.

Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Arhitekturna ikona Münchna – stavba BMW – letos praznuje 50 let. Udeležili smo se kulturne prireditve ob praznovanju jubileja. Obiskali smo tudi naselje Krušče, ki je te dni prizorišče festivala Telesa svetovi, prvega od treh, ki ga v avgustu pripravlja Studio za raziskavo umetnosti igre Tomija Janežiča. V Posavskem muzeju Brežice smo obiskali 32. mednarodni simpozij o etnokoreologiji, na Ljubljanskem gradu pa smo si ogledali nov celovečerni film Orkester scenarista in režiserja Matevža Luzarja.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji.

3. del:
V tretji epizodi si ogleda osupljivo pokrajino v Walesu, ki so jo ustvarili viktorijanski rudarji skrilavca, in spozna valižanskega opernega pevca, nato prepotuje grofije južne Anglije. Obišče kmetijo, kjer že več kot dvesto let pridelujejo jabolčnik, razišče Pečino sv. Mihaela in posestvo Knepp, nekdanjo komercialno kmetijo, ki so jo v duhu ohranjanja vrst prepustili naravi. Pot sklene z glasbenikom skupine Southlanders.

JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates

Sodnemu spopadu za zaklad s potopljene ladje Fortuna ni videti konca. Álexa pošljejo v Washington, kjer naj bi pripravil vse potrebno za prevoz tovora v Španijo. Toda izkaže se, da ima lovec na zaklade Frank Wild v rokavu še enega asa: podkupil je ameriškega senatorja, ki bi lahko dosegel spremembo zakona, s katero bi najdeno bogastvo prisodili Wildu. Nakano je treba preprečiti. Na pomoč priskoči žena odvetnika Jonasa. Álex pa ugotovi, da ga zasledujejo in da ima prste vmes španski veleposlanik.

LA FORTUNA / Španija, ZDA / 2021
Scenarij: Alejandro Amenábar, Alejandro Hernández
Režija: Alejandro Amenábar
V glavnih vlogah: Stanley Tucci, Álvaro Mel, Ana Polvorosa, T'nia Miller, Clarke Peters, Karra Elejalde, Manolo Solo, Pedro Casablanc, Blanca Portillo, Pilar Berges, Lelé Guillén

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Max Macher, rojen v Ravnah na koroškem, se je zapisal v slovensko in svetovno zgodovino letalstva kot balonar. Dosegel je več rekordov in se izkazal kot pilot balona, ki je navdušil na stotine radovednežev v Mariboru. Navdušil je tudi grofa Zeppelina in svoje nadrejene v vojski, kjer je dobil več odlikovanj.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Nenavadni svet Hieronymusa Boscha
V nizozemskem mestu 's-Hertogenbosch, rojstnem kraju Hieronymusa Boscha, so pred petimi leti pripravili veliko razstavo ob 500. obletnici slikarjeve smrti. Zbrali so skoraj vsa njegova dela, ki so jih posodili svetovno znani muzeji, nizozemski strokovnjaki pa so jih ob tej priložnosti natančno proučili in nekatera tudi restavrirali. Kot ugotavljajo, Bosch ni bil čudak, kot domnevajo nekateri, pač pa značilen predstavnik svojega časa. Upodabljal je svet, ki se nam zdi pravljičen, v srednjem veku pa je veljal za resničnega. Ljudje so verjeli v Boscheve podobe pekla, saj sta jim tako narekovali Cerkev in družba.

EXHIBITION ON SCREEN (II.): THE CURIOUS WORLD OFHIERONYMUS BOSCH / Velika Britanija / 2018 / režija: David Bickerstaff

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Arhitekturna ikona Münchna – stavba BMW – letos praznuje 50 let. Udeležili smo se kulturne prireditve ob praznovanju jubileja. Obiskali smo tudi naselje Krušče, ki je te dni prizorišče festivala Telesa svetovi, prvega od treh, ki ga v avgustu pripravlja Studio za raziskavo umetnosti igre Tomija Janežiča. V Posavskem muzeju Brežice smo obiskali 32. mednarodni simpozij o etnokoreologiji, na Ljubljanskem gradu pa smo si ogledali nov celovečerni film Orkester scenarista in režiserja Matevža Luzarja.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.