UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Voditelji svetovnih in tradicionalnih religij so se v Kazahstanu spraševali, kako lahko prispevajo k miru in bolj humani družbi.

Voditelji svetovnih in tradicionalnih religij so se srečali v Kazahstanu. Na kongresu so se spraševali, kako lahko prispevajo k miru in bolj humani družbi. Ruski pravoslavni patriarh Kiril I. je na srečanje poslal le svojo delegacijo. Papež Frančišek se je v državi, ki večinoma leži v Srednji Aziji, zahodni del pa v Evropi, srečal tudi z majhno katoliško skupnostjo. Potovanje je poimenoval »romanje za mir«.
Mineva 160 let od smrti lavantinskega knezoškofa, blaženega Antona Martina Slomška. 3500 mladih se je kljub dežju in mrazu zbralo na največjem katoliškem festivalu v Stični.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Na dan slovenskega športa bosta dekleti pripravili jedi za vzdržljive gledalce, ki bosta primerni tudi za v nahrbtnik, kot hranilna malica za v hribe ali na maraton. Spekli bomo korenčkov kruh za energijo in sestavili bogato žitno skledo. Ste vedeli, da naj bi bili stari rimski vojščaki na vojaških pohodih zelo uspešni prav zaradi pire, ki je legionarjem zagotavljala dolgotrajno energijo? In korenčkov hlebec; ta vas bo nosil skozi dolge pohode!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji.

3. del:
V 3. delu potovanja Erik Peters in Alain Berger zapustita Kitajsko in vstopita v Pakistan. V senci osemtisočakov se najprej zapeljeta v dolino Skardu. Vozita ob zgornjemu toku reke Ind in zavijeta v dolino Huše, eno najbolj odročnih regij Pakistana. Poleg tega ju čaka še vzpon na pet najvišjih prelazov na svetu.

HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.

Ob 50-letnici podiranja krajevnih tabel je iz zapiskov Eugena Freunda nastala dramaturška pripoved z naslovom A håt wer an Zehna-Schliessl då?
Nagrado programa Ars Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo je prejel Vincenc Gotthardt. Žirijo je prepričal z zgodbo Pod barvami na sliki.
V Gradcu so letos po koronskem premoru spet vabili na tradicionalno prireditev Aufsteirern z gosti iz Slovenije.
Igralska skupina Šentlipš je odprla novo gledališko in lutkovno sezono. S predstavo Nariši mi backa so mladi postavili v ospredje problematiko beguncev in modrost Malega princa.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost.

Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta.

DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku.

KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.

Na Pepini igralni urici je dan talentov in vsak mora pokazati, kaj zna.

Ko se v mesto pripelje kuhar Martin, ki prodaja odličen mangov sladoled, kot ga ne zna narediti niti Štef, se kmalu domisli, da lahko iz manga pripravi še marsikaj drugega, ne samo sladoled.

Dvigalec uteži pozorno opazuje svoje sumljive nasprotnike … Hm!

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Petra se bo lotila arančinov, kot pravimo tej tradicionalni decembrski sicilijanski praznični jedi. Nam pa se zdi to predvsem izvrsten način, kako uporabiti ostanke rižote med letom. Ponekod so arančini stožčaste oblike, naši pa bodo kar preprosto okrogli in zlato zapečeni.
Arančini so med najbolj priljubljenimi italijanskimi prigrizki, postrežejo jih namesto obloženih kruhkov, kot prigrizek k pijači, za malico jih imajo radi tudi otroci. Ponekod arančine imenujejo tudi "supli al telefono". To pa zato, ker se mora stopljena mocarela v sredici vleči kot telefonski kabli …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.

Urša Cankar Soares, dr. Andrej Perko in Aleš Primc bodo komentirali napovedane spremembe novega Družinskega zakonika. Istospolni pridobivajo pravice sklepanja zakonskih zvez in posvojitev. Kakšne pa so potrebe otrok?

Vladimir Putin je po agresiji na Ukrajino konec februarja odredil najvišjo stopnjo pripravljenosti svojih strateških jedrskih sil. Vojska ruskega predsednika na bojiščih ne napreduje po načrtih, Rusijo vse bolj stiskajo gospodarske sankcije Zahoda. Kako resna je torej Putinova grožnja z jedrskim orožjem? Je to zgolj zlovešča retorika ali bi ruski predsednik utegnil besede spremeniti v dejanja? Po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze se je možnost jedrskega uničenja zdela neverjetna, naenkrat pa so se v zavest ljudi spet prikradla vprašanja: Kaj je jedrska bojna glava? Koliko škode lahko naredi? In predvsem, kako verjeten je jedrski konflikt?

WHAT IF PUTIN GOES NUCLEAR? / Velika Britanija / 2022 / Režija: Simon Gilchrist

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.