UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Dobro jutro se začne s pozitivnim ponedeljkom in v nov teden vas bosta popeljala Ljubica Mlinar in Boštjan Romih! Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme dneva, ki jo bo gledalcem osvetlila Monika Tavčar, se bomo posvetili zdravstvenim temam in preverjali zanimiva dejstva o najrazličnejših tematikah. Morda vam bo prav prišel tudi kakšen recept iz domače lekarne ali pa nasvet vrtnarjev, da bodo rože še bolj uspevale. Predstavljali bomo tudi osebne zgodbe ljudi z zanimivimi življenjskimi izkušnjami, ob koncu oddaje pa vas bomo v ritmih glasbe prepustili novemu dnevu naproti. Z nami ponedeljek zagotovo hitreje mine!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Franzi v zahvalo za pomoč povabi Steffena na pokušanje jabolčnika. Preživita prijeten večer, vendar je čara konec, ko jo Steffen poskuša poljubiti.
Čeprav je Linda zelo prizadeta zaradi Christophove grožnje, da bo njo in Dirka s policijo nagnal iz hotela, mu vseeno kljubuje. Ko Christoph vidi Dirkovo nemoč, se spomni, da je bil tudi sam nekoč v podobnem položaju.
Timu je odleglo, ker Paul zdaj ve resnico in mu pomaga pri iskanju pravega storilca. Paul sliši prepir med Dirkom in Steffenom ter izve, da je bil Steffen med napadom na Dirka v bližini ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je ustanovitelj in direktor ljubljanske
podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, kjer tudi predava. Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prijatelja motorista zapustita svoje območje udobja in se iz domače Nemčije podata čez Romunijo in Turčijo, čez Kavkaz in Osrednjo Azijo do strehe sveta. Po skoraj šestih mesecih, 14 državah in 28 000 kilometrih prispeta vse do Goe v Indiji.

4. del:
Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom.

HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters

V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.

Skupno – Gemeinsam: Konferenca Mohorjeve družbe poteka pod naslovom Manjšinska politika – politika od včeraj ali za prihodnost? Namenjena je osvetlitvi sedanjega položaja narodne skupnosti z analizo in refleksijo manjšinske politike.
Po soglasnem sklepu senata mesta Celovec bo most pri kasarni v Dhovšah poimenovan po duhovniku, pesniku in jezikoslovcu Urbanu Jarniku.
Vokalna skupina Klika je v dvorcu Hagenegg v Železni Kapli proslavila 20-letnico delovanja in predstavila jubilejno zgoščenko.
Po petih zaporednih porazih hoče SAK spet do točk. Nasprotnik doma je gornjeavstrijski Union Gurten.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.

Na mrzel zimski dan Liza opazi, kako težko pridejo divje živali v snegu do hrane, zato se Štef loti kuhanja in priprave hrane tudi zanje.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V ljubljanski Drami je nocoj premiera satire Pasji sin, ki sta jo po naročilu Drame napisala Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij. Grand prix na 65. Bitefu v Beogradu je prejela predstava Solo v režiji Nine Rajić Kranjac. V Španskih borcih je nocoj premiera plesne predstave Priznati neznosno. Ljubim te. koreografinje Rosane Hribar. V Moderni galeriji pa je na ogled slikarska razstava Momental–mente. Žive slike.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Uvodno soočenje vseh prijavljenih uradnih kandidatov za predsednika republike. Zakaj kandidirajo, kako si predstavljajo opravljanje funkcije predsednika, kakšno je njihovo stališče do aktualnih vprašanj?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V Opusu bo tokrat predstavljen Varaždinski festival baročne glasbe z več kot polstoletno tradicijo. Festival poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra in vsakokrat izbere drugo državo, ki je s svojimi izvajalci osrednja gostja, letos je to Irska, kjer še vedno ohranjajo staro keltsko tradicijo ter prvinsko glasbeno in plesno izročilo. Koncerti z uglednimi mednarodnimi zasedbami potekajo na različnih prizoriščih v starem delu mesta in v njegovi okolici na dvorcih, trgih, palačah in v cerkvah. Festival ima veliko spremljevalnih prireditev, sicer pa sodeluje tudi s festivalom stare glasbe v Radovljici, zato bo v drugem delu oddaje tekla beseda tudi o tem festivalu, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja.

Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega.

Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini.
Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010).
Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje.
Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V ljubljanski Drami je nocoj premiera satire Pasji sin, ki sta jo po naročilu Drame napisala Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij. Grand prix na 65. Bitefu v Beogradu je prejela predstava Solo v režiji Nine Rajić Kranjac. V Španskih borcih je nocoj premiera plesne predstave Priznati neznosno. Ljubim te. koreografinje Rosane Hribar. V Moderni galeriji pa je na ogled slikarska razstava Momental–mente. Žive slike.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.