UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo bo Monika Tavčar postavila V Središče, vam še pred osmo svetujemo glede različnih tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, za vse ljubitelje rastlin pa je poskrbljeno v rubriki Na pomoč, vrtnar. Da bi vsakdanje življenje okoli nas še bolje razumeli, se v (Ne)znanem lotevamo raziskovanja preprostih, a pomembnih mitov in resnic. Ob koncu oddaje vam ponudimo še idejo za vaš dom in vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Vanessa ne ve, kako bi prišla do kode sefa, da bi ukradla diamantno ogrlico za Ursa, ki jo izsiljuje. Boji se, da se ta nočna mora ne bo nikoli končala.
Linda je zgrožena nad Andréjevimi dejanji. Če hoče, da njuna zveza obstane, si mora André poiskati psihološko pomoč.
Ariane še naprej spletkari. Leonardu pove, da je fotografija, ki prikazuje Schulza na Škotskem, izginila iz sefa. In da jo je zagotovo ukradel Christoph, ki ga še naprej ponižuje tako, da mu nenehno nalaga delo čistilca.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici.

Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Tokratni gost Jožeta Možine je nekdanji direktor slovenske policije dr. Anton Olaj, ki mu sedanja oblast očita, da je pri obvladovanju protestov proti prejšnji vladi s policijo prekoračil pooblastila in da je nasploh v njegovem mandatu vladala represija, zaupanje v policijo pa se je zmanjšalo. Olaj je ostro zavrnil vse te očitke kot neresnice za potrebe politične propagande. Opozoril je na uradne javnomnenjske raziskave, po katerih se je zaupanje v delo policije začelo manjšati leta 2018, v času, ko jo je vodila Tatjana Bobnar, ugled policije pa se je po istih merilih v času njegovega mandata začel večati. Olaj s konkretnimi številkah dokazuje, da niso bili bolj, ampak manj represivni, saj so izrekli več opozoril in manj kazni kot prej. Ostro je kot povsem neresnične zavrnil očitke o policijski grobosti in nesorazmerni uporabi sile na protivladnih protestih. V resnici je bila uporaba prisilnih sredstev natančna, nastajale so le manjše napake, pravi Olaj, ki ob tem poudari, da na protestih ni bil poškodovan noben od nasilnih protestnikov, bilo pa je poškodovanih šest policistov in več avtomobilov. V zvezi z uporabo vodnega topa s primesjo plina dr. Olaj pove, da je policija ravnala v skladu s pooblastili. Glede očitkov o »zaplinjanju« Ljubljane pa meni, da gre za propagando, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Dr. Olaj doda, da je strokovno podlago za tako uporabo vodnega topa leta 2014 pripravila prav Tatjana Bobnar, zato jo kot sedanjo nasprotnico uporabe ocenjuje kot neverodostojno. Glede vmešavanja predsednika vlade v delo policije in izsiljevanje glede odpuščanja posameznih sodelavcev Olaj meni, da gre za resen problem. »Če so zapisi Bobnarjeve verodostojni/ …./če imajo za to dokaze, mogoče so ga celo snemali s telefonom, ne vemo, kaj bodo predložili, potem se lahko izkaže, da je predsednik vlade kršil zakon,« zaključi dr. Olaj, ki doda, da je zoper tako ravnanje mogoča ustavna obtožba. Glede prihodnosti Slovenije si dolgoletni karierni policist in kriminalist iskreno želi, da bi se združevali ob tistem, kar je skupno, in ob tem kot vzor omeni dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli.

3. del: Svetovi letnih časov
Med tropi in mrzlima tečajema leži območje, kjer prevladujejo nenehne spremembe v podobi štirih letnih časov: pomladi, poletij, jeseni in zim. Vsak od njih prinaša rastlinam naporne preizkušnje. To je svet osupljive pestrosti in živahnih barv. Za preživetje morajo rastline izrabiti vse, kar jim je na voljo. Najpomembnejše pa je, da izberejo pravi trenutek.

GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Rosie Thomas

Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.

Avstrija je počastila nekdanjega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Valentina Inzka z velikim zlatim častnim znakom za zasluge.
Konec decembra se predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju izteče mandat. V desetih letih na vrhu države je veliko prispeval k poglobitvi prijateljstva med Slovenijo in Avstrijo in s tem izboljšanju položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Slovenske zamejske gospodarske organizacije iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske so se vključile v novo Zamejsko gospodarsko koordinacijo z namenom povezovanja, mreženja, sodelovanja in izmenjave znanja ter dobrih praks skupnega gospodarskega ekosistema. Med podpisniki dogovora je tudi Slovenska gospodarska zveza.
Nikolaj Efendi je v celovškem klubu Kammerlichtspiele predstavil svoj četrti samostojni album z naslovom Dovolj.
Internet: http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.

Vid opazuje zvezde in nariše ozvezdji Velikega in Malega medveda. Svoj izdelek hoče poslati na natečaj, a ga Zvit prepriča, da je narisal le malo in veliko ponev, zato risbo zavrže. Ko Zvit spozna, da se je zmotil, z Zajo skrivaj pošljeta risbo sovji reviji, vendar Zvit ne zna obdržati skrivnosti in zanjo kmalu vedo prav vsi razen Vida.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Na božični mizi morajo biti upoštevani vsi okusi: če je že obložena, naj si na njej vsakdo najde nekaj zase. Tako se ob tradicionalnih mesnih pečenkah vse pogosteje znajdejo ali pa jih celo nadomestijo veganske štruce, ki kombinirajo stročnice in zelenjavo ter poskrbijo za nasiten in polnovreden obrok. Imate kakšno takšno rešitev v rokavu? Če je še nimate, pozorno spremljajte Petrin recept, saj bomo skupaj pripravili vegansko božično večerjo!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi o razstavi Anje Jerčič Jakob v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani ter o razstavi z naslovom Neznosna lahkost bivanja v Galeriji Miklova hiša v Ribnici, bili pa smo tudi na premieri drame Neznosno dolgi objemi na Mali sceni MGL-ja, ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki govori o iskanju ljubezni in smisla, odnosu do Boga, razmerju med resničnostjo in resnico.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Namesto pomoči seznam. Lasulje upanja. Blišč in beda prvenstva. 70 let Sinjega galeba. Preživeti veseli december.

Leto, ki se končuje, je bilo polno izzivov za slovensko gospodarstvo, za velika, srednja in mala podjetja. Politične spremembe, ukrepi zaradi pandemije, vojna v Ukrajini ter spremembe v preskrbi z reprodukcijskim materialom in energijo so vplivali tudi na to področje. Kako predstavniki gospodarstva gledajo na prihodnje leto in kako komentirajo ukrepe vlade? O tem govorimo v zadnji oddaji Arena v letu 2022.

Voditeljica: Vida Petrovčič

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V decembrskem Opusu se bomo spomnili 100-letnice rojstva skladatelja, pedagoga, dirigenta in publicista Vladimirja Lovca, ki je na svojstven način zaznamoval primorsko kulturo in še posebej glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Koper je njegovo mesto, ki mu je posvetil tudi simfonijo, v zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili še pri koperski stolnici, v kateri so pred letom dni postavili največje orgle v Sloveniji. Videli bomo zahtevno postavitev teh orgel ter skozi pogovore in muziciranje spoznali njihov pomen tudi v koncertnem in ne le sakralnem smislu.

Simfonični orkester RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Villeja Matvejeffa (1986). Mladi prodorni dirigent je prevzel že številne odgovorne vloge v glasbenih ustanovah po Evropi. Deloval je kot dirigent operne hiše v Malmöju in Kraljeve švedske opere v Stockholmu. Med drugim je od leta 2014 glavni gostujoči dirigent Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki in od leta 2015 umetniški vodja najstarejšega finskega festivala klasične glasbe, Glasbenega festivala v Turku. Z našim orkestrom je pripravil izvedbo Tretje simfonije največjega finskega klasičnega skladatelja Jeana Sibeliusa.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi o razstavi Anje Jerčič Jakob v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani ter o razstavi z naslovom Neznosna lahkost bivanja v Galeriji Miklova hiša v Ribnici, bili pa smo tudi na premieri drame Neznosno dolgi objemi na Mali sceni MGL-ja, ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki govori o iskanju ljubezni in smisla, odnosu do Boga, razmerju med resničnostjo in resnico.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.