UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Knjigrica prosi Ljubozvera, da poskrbi za njen ledkovnjak, a s kužkom Vihravčkom po nesreči pokvarita ledkomat.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju in odkrivanju dejstev o manj znanih temah v rubriki (Ne)znano. Ob ponedeljkih vas povabimo tudi v Domačo lekarno, vas motiviramo z navdihujočo Osebno zgodbo, nato pa vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Robertu popustijo živci in fizično napade Ariane. Ta gre po napadu na pregled k dr. Niederbühlu. Zdravnik ji svetuje, naj napadalca prijavi, a presenečen izve, da je to njegov prijatelj.

Franzi preživi noč s Timom v gozdu in ima povrhu še romantične sanje o njem. Ko se zdi, da sta se spet zbližala, na dan pride malenkost, ki jo je Tim spet zamolčal.

Rosalie in André mrzlično pripravljata kviz, Michael pa se še bolj mrzlično pripravlja nanj. Želi se maščevati mojstru kvizov, ki ga je pred leti ponižal pred nekdanjo ženo Natascho.

Ariane počasi, a zanesljivo uresničuje svoj načrt uničenja hotela. Pod pretvezo sanacije električne napeljave ukaže izprazniti hotel. Za Alfonsa je to najhujši dan v karieri.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.

Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor.
Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov.« O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati 'vesoljski program', ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samooskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.«
V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo
družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije.
Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države.
Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran.
Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Pred šestimi leti sta Tereza in Martin Kadlec postala starša sinu Jakubu. Družinica, ki živi v Pragi, se v sodobnem okolju dobro počuti in starša službene obveznosti usklajujeta s skrbjo za sina. Istočasno se je Olgi in Karlu Holcu rodil četrti otrok, sin Tomaš. Družina Holec živi v manjšem kraju blizu Prage, kjer vsakdanjik poteka precej drugače kot v prestolnici. Pri rutinskem zdravniškem pregledu se izkaže, da Jakub in Tomaš nista biološka otroka svojih staršev. Martin najprej pomisli, da ga je Tereza prevarala, Tomašev zdravnik posumi, da sta otroka posvojila in tega nikoli povedala. Starši so presenečeni in pretreseni, saj se izkaže, da sta bila dečka ob rojstvu zamenjana.
Ali v takih primerih obstaja dobra in pravična rešitev? In če, katera bi bila najboljša? Je krvna vez močnejša od ljubezni?

1. del:
Martin in Tereza sta ustvarila lepo družinsko življenje, kljub temu da imata avtističnega sina Jakuba. Pri vpisu v šolo pa Martin ugotovi, da nekaj ni v redu. On in Tereza imata drugo krvno skupino kot njun sin. Kot edina možna razlaga se ponudi, da Jakub ni Martinov sin, Tereza pa je vsa ta leta lagala. Razkritje je še mnogo hujše. V porodnišnici je prišlo do zamenjave. Njun pravi sin Tomáš živi v mestu Hranice v veliki družini železničarja Karla in njegove žene Olge, ki sta zaradi strahu pred redko dedno boleznijo prav tako ugotovila, da Tomáš ni njun sin. Oba para poskušata dojeti, kaj to pomeni zanje in njihovo družino.

KUKAČKY / The Swap / Češka republika / 2021
scenarij: Jan Coufal
režija: Biser A. Arichtev
v glavnih vlogah: Viktor Sekanina, Marek Adamczyk, Marta Dancingerová, Jiří Štrébl, Veronika Freimanová, Luboš Veselý, Antonín Mašek, Petr Kostka, Libuše Švormová, Theo Schaefer, David Novotný, Marek Frňka, Sabina Remundová, Darija Pavlovičová, Denisa Barešová, Michal Isteník

O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.

Deželnozborske volitve na Koroškem: Franz Jožef Smrtnik bo zastopal Team Kaernten v novem koroškem deželnem zboru. Socialdemokrati so doživeli hude izgube, ostajajo pa zdaleč najmočnejša stranka. Zelenim z Olgo Voglauer je na koncu manjkal več kot odstotek glasov za prestop volilnega praga.
V sklopu festivala Elevate je v graškem Orpheumu gostoval svetovno znani slovenski filozof Slavoj Žižek.
Premiera koreografske gledališke predstave Kri in mleko v Pliberku. V predstavi igralke oživijo zgodovinske ženske osebnosti od Marije Terezije do Alice Schwarzer in opozarjajo na nasilje, femicid, seksizem.
Ekipa SK Zadruga Aich Dob je v prvi četrtfinalni tekmi avstrijske odbojkarske lige AVL v Zwettlu premagala Union Waldviertel s 3 : 2. Z zmago v domači areni Jufa v Pliberku bi si že zagotovila napredovanje v polfinale.
Začel se je spomladanski del nogometnega prvenstva v regionalni ligi. Potem ko je Slovenski atletski klub, ki se bori proti izpadu, na gostovanju na Štajerskem proti moštvu St. Anna am Aigen iztržil točko, naj bi na domačih tleh proti Lonču sledile tri.
http://slovenci.orf.at

Nejko spet zamuja, tokrat so krivi različni predmeti, ki se zaletavajo vanj. Je to res ali se Nejko zaletava v predmete? Tisa ugotavlja, da mu nagajajo oči, zato mu želi priskočiti na pomoč … Zelo bi mu koristil pripomoček, skrit v uganki. Ugibajte, pojte in zabavajte se skupaj z Z kot Zofkarji!

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje

Nad gozdom zapiha veter in nebo se zlovešče temni. Zvit Vidu svetuje, naj pospravi svoje reči. »Nekaj prihaja,« pravi. Vid se sprašuje, kaj neki bi to bilo, in se razgleduje po gozdu. Odgovor ga čaka v ribniku. V njem je zlovešča pošast s šestimi nogami in strašnimi zobmi. Vid ve, na koga se mora obrniti. In vendar pošasti ne prežene neustrašni Bor, odnese jo veter.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Maša najraje kuha slano in slastno. In ko v mislih brska za recepti, se spomni tega, sicer azijsko obarvanega, toda ravno prav slastnega, ravno prav lepljivega, slanega, pikantnega piščanca. Maša mu pravi kar »piščanec po korejsko«, gre pa za priljubljeno kitajsko-ameriško jed, ki jo poznamo pod različnimi imeni. Nekateri ji pravijo piščanec po pekinško, hrustljavi piščanec, menda pa jed izvira iz kitajske province Hunan in je poimenovana po kitajskem generalu Tsoju. Priprava te jedi je preprosta: piščanca najprej mariniramo, ga nato obdamo s skorjico in ga hrustljavo zapečemo. Vse skupaj bomo ponudili z aromatično omako, rižem in odštekano zeljno solato. Zveni eksotično? Povemo vam, prav po domače se prileže!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi tudi o nespornem zmagovalcu letošnjih Oskarjev: komediji Vse povsod naenkrat, bili smo na Festivalu slovenskega dokumentarnega filma in na zaključku festivala 31. Dnevov komedije s podelitvijo nagrad v SLG Celje.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Lahko dostopna omama. Rdeči panterji. (Ne)ideološke odločitve. Karolina. Padec med zvezde.

Gradnja zahodnega dela kanalizacijskega kanala C0 na območju vodarn Kleče in Šentvid, ki predstavljata glavni vodni vir za oskrbo Ljubljane, poteka brez pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, vendar s pomočjo policije in varnostnikov. Prebivalci Ljubljane se zato upravičeno sprašujejo, kakšno vodo bodo pili, če bodo nekega dne kanalizacijske cevi počile. O tem v tokratni oddaji Arena z Vido Petrovčič in gosti.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Zlatko Kaučič, ki ga je že kot najstnika bolj kot kovinarska šola zanimalo glasbeno udejstvovanje, se je v dobrih dveh desetletjih življenja in dela po Evropi in ZDA kot samouk izklesal v eno ključnih imen na mednarodnih prizoriščih jazzovske in svobodne improvizirane glasbe. Ko se je po osamosvojitvi Slovenije vrnil v domovino, je s svojim načinom muziciranja presenetil in navdušil zvedavo občinstvo, svojega znanja in izkušenj pa ni obdržal zase, pač pa je začel poučevati, najprej v Mariboru in nato v Novi Gorici. V KUD Zvočni izviri je vzgojil številne glasbenike, ki danes ustvarjajo zanimivo avtorsko glasbo mimo trendovskih omejitev, sodelujejo in skrbijo za razvoj scene. Obiskali bomo dve zabavi za Kaučičev rojstni dan: v klubu Štala, ki ga v Lokavcu pri Ajdovščini vodi njegov učenec Gal Furlan, in v Španskih borcih v Ljubljani, kjer deluje zavod Sploh Tomaža Groma.

Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Nocoj v Kulturi tudi o nespornem zmagovalcu letošnjih Oskarjev: komediji Vse povsod naenkrat, bili smo na Festivalu slovenskega dokumentarnega filma in na zaključku festivala 31. Dnevov komedije s podelitvijo nagrad v SLG Celje.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.