Rija je zaposlena s pisanjem pisem. To je zelo zapletena stvar. Najprej pisma napiše, priloži še svojo fotografijo in pisma odišavi. Zdaj nima časa za igranje. Pisma odpošlje in vsi prijatelji prejmejo pošiljko. Vsi, le Rija ne. Bodo prijatelji našli način, kako bo tudi Rija dobila prav posebno pošiljko?
Miška Betka ima težavo. Njeni malčki so zrasli in gnezdo v lopi je postalo pretesno. Družina bo morala poiskati nov dom. Miške se poslovijo od krogličarja Francija, pajka Petra in polža Saška ter se podajo v svet. Ne ustalijo se ne v gozdu ne pri panjih, temveč si novo zavetje poiščejo v stari vrtnarjevi hišici.
Kalimero odkrije nov filter za DoVinčijev zmešalnik barv, s katerim postane neviden. S Pavlinco se ponorčujeta iz Valentinčka in Petrčka. Petrček pa se tako prestraši, da prevrne novi županov kip, ki se razleti na kose. Petrček bo kaznovan, Kalimero pa ga ne more zagovarjati, ker je … neviden.
V mestu bo kmalu maškarada in prijatelji nestrpno pričakujejo pošiljko kostumov, ki bo prispela z vlakom. Vsi dobijo vsak svojega, le Huhujev se nekje izgubi. Njegova jeza se razkadi, ko mu krojač Hu pomaga sešiti nov, izviren kostum.
Dimitri se pridruži Oku pri igri. Toda Oko ni sam: na njegovi glavi sedi ptičica. To je Kuaku, ptica, ki s kljuvanjem odstranjuje mrčes z živali. Z Okom se razume tako dobro, da Dimitri postane ljubosumen.
Medveda pred spanjem spečeta korenčkovo torto. Zjutraj ugotovita, da je torta izginila. Drug drugemu zagotovita, da torte ponoči nista pojedla. Vestno preučita kraj kaznivega dejanja in na tleh opazita tortne drobtinice in dlako, podobno Medovi. Miša obsodi Meda, da je lagal, ta pa jo pokliče v kopalnico, kjer je ob tortnih drobtinah odtis tačke. Medo želi odtis Mišine tačke, da jo lahko primerja z dokaznim gradivom. Med lovljenjem pod mizo najdeta zajčka, ki v tačkah drži še zadnja kosa torte. Zajec zbeži skozi okno, medveda pa si privoščita zadnje ostanke torte in si obljubita, da ne bosta nikoli več dvomila drug v drugega.
Pok, Pak in babi Pakova se podajo naravnost v središče Zemlje, kjer odkrijejo skrivnostni svet, v katerem živijo dinozavri. Ti niso prav nič strašni in divji, ampak prijazni, priljudni in zelo omikani.
Jani Albertu obljubi, da bo šel z njim lovit ribe, hkrati pa županu Marcelu, da ga bo naučil spuščati zmaja. Ker se boji, da ju bo prizadel, nobenemu ne upa priznati, da je dogovorjen z drugim.
Ko skuša dobiti nazaj svojo žogo, pade pes Bitzer v blatni ribnik. Jon zagleda veliko, umazano stvar, ki koraka čez polje, in prepričan je, da jih je napadla močvirska pošast ...
Muminmamo tako močno tare domotožje po Mumindolu, da se ji uspe s čarobno paličico vrniti domov. A ko se znajde v pasti, si mora izboriti vrnitev k svoji družini.
Charlie Brown ima rad zvezde in planete. Rad gleda oddaje, ki govorijo o vesolju. Zvezde zanimajo tudi Linusa. Sprašuje se, ali bi zvezdo lahko dal v vedro in nesel domov. Vztrajno meče kamne, da bi jih zadel.
Lieke ima grozno poln urnik. Po pouku ima goro obveznosti, zaradi česar je zelo utrujena. Ko v šoli učitelj Kees učence razdeli v skupine in jim naroči, naj razmislijo, kako bi lahko trajnostno pridobivali energijo, se Lieke od utrujenosti sploh ne more zbrati. Zanaša se na to, da se bo doma česa domislila, toda zmanjka ji moči.
Mister Twister II./ Nizozemska / 2020
v glavnih vlogah: Sanne Wallis de Vries, Leendert de Ridder
Ob zaključku »Foruma za dialog in mir na Balkanu« in ob prazniku sv. Nazarija, prvega koprskega škofa in zavetnika mesta, bomo spremljali slovesno sveto mašo iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja. Bogoslužje bo ob somaševanju škofov iz Slovenije in tujine ter duhovnikov vodil državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Sveta maša bo tudi zahvala za medversko srečanje.
Naša družba je postala večkulturna in večduhovna. Kako naj v spremenjenih razmerah posvečene osebe oznanjajo Kristusov evangelij?
Naša družba je postala večkulturna in večduhovna. Kako naj v spremenjenih razmerah posvečene osebe oznanjajo Kristusov evangelij? Papež Frančišek jih spodbuja, naj gredo na obrobja, izza cerkvenih zidov, na srečanje z ljudmi. Stari vzorci pastoralnega dela niso več učinkoviti, cerkve so vedno bolj prazne, mladi jo po birmi množično zapustijo. Ni nizko samo število krstov in porok, tudi cerkvenih pogrebov je vse manj.
Kako bosta na izzive odgovorila letošnja novomašnika, fr. Drago Ferencek in Klemen Gartner?
V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni. Kako takšni ekstremni vremenski pogoji vplivajo na rodovitna tla bomo govorili z gostom v studiu. Na poljih Selekcijsko poskusnega centra Ptuj so nedavno predstavili robotiko, ki je primerna za uporabo v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in partnerji so pred kratkim zaključili projekt v katerem so proučevali neposredno trženje na kmetijah. V nekdanjem grajskem parku se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo prilagajati neugodnim vremenskim razmeram.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Tradicionalni televizijski prenos praznika slovenske ljudske in ponarodele zborovske pesmi iz Šentvida pri Stični. Na množičnem pevskem srečanju bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. Prireditev bosta s slavnostnima nagovoroma pozdravila predsednik prireditve Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Program bo popestril zbor otroških in mladinskih pevskih skupin, Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana ter člani gledaliških skupin iz občine Ivančna Gorica.
Zabavna in stvarna romantična komedija o moči ljubezni … a ta je žal enostranska.
Félix na zabavi spozna Almo in se na prvi pogled zaljubi vanjo, od nje pa se poslovi v prepričanju, da je našel ljubezen svojega življenja. Alma se naslednje jutro z vlakom odpelje k družini v južnofrancosko letovišče, da bi tam preživela poletje. Félix začuti, da mora slediti svojemu srcu in biti z Almo. Z najboljšim prijateljem Chérifom se pridruži neznancu Edouardu, ki ponuja avtomobilski prevoz v južno Francijo. Toda ob Félixovem snidenju z Almo se izkaže, da dekle ne mara presenečenj, nato pa še, da ne mara vsiljivih fantov. Félix je od silovitih čustev preveč slep, da bi videl jasna znamenja, ki mu jih daje Alma. A Félix, Chérif in Edouard ne morejo oditi, tudi če bi hoteli, saj se jim pokvari avtomobil.
Izvirni naslov: A L'ABORDAGE / Francoski film, 2020 / Režija: Guillaume Brac / Scenarij: Guillaume Brac, Catherine Paillé / Igrajo: Eric Nantchouang, Salif Cissé, Édouard Sulpice
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Kmet se odloči, da bosta s psom Bitzerjem za nekaj časa zapustila kmetijo. Jon hoče med njuno odsotnostjo prevzeti vodstvo. Kmalu ugotovi, da to ni tako preprosto, kot si je mislil.
Z iskanjem pristnosti v eni največjih evropskih držav ne boš imel težav: od Severnega morja do najvišjega nemškega vrha je približno 800 kilometrov priložnosti. A edinstveno zgodovino odraža južni del Nemčije. Tu bomo raziskali stare obrti Črnega gozda, prehodili dobro uhojeno pot med nekdanjo Kranjsko in Tubingenom in se preko manj odkritih mokrišč ob vznožju Alp spustili do Oberramergaua, ki je povezan tudi z najstarejšim dramskim besedilom v slovenščini.
Vasi na jugu otoka Hios v Egejskem morju obdajajo nasadi mastike. Mastiko so na otoku Hios gojili že v antiki. V nasadih je okoli milijon grmov, ki so stari do sto let. Kaliopi Hloru pri skoraj 80 letih še nabira dragoceno smolo. Mastiko uporabljajo v kuhinji, za lajšanje želodčnih težav in kot nadomestek za žvečilne gumije. Z aromo mastike je mogoče oplemenititi pito z listnatim testom, sadje v sirupu ali miške, zaradi izrazitega okusa pa jo dodajajo tudi likerjem in drugim pijačam.
ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Elke Sasse in Chrysanthi Goula
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Letošnji 58. Festival Borštnikovega srečanja se bo zaključil 18. junija 2023 na velikem odru SNG Maribor s podelitvijo nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Veliki finale večera bo podelitev Borštnikovega prstana. Vabljeni k ogledu prenosa iz SNG Maribor.
V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi.
Posnetek koncerta komorne glasbe iz Cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu. V ciklu Piranskih glasbenih večerov se je tam predstavil baročni trio iz Italije pod vodstvom tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča, z Enricom Continijem na violončelu in Luco Ferrinijem na čembalu. Njihov program z naslovom “Virtuozi na burbonskem dvoru” predstavlja poklon skladatelju Giuseppu Tartiniju z glasbo italijanskih baročnih mojstrov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
