Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na uradnem odprtju 26. Festivala dokumentarnega filma, predstavili pa bomo tudi dve noviteti Cankarjeve založbe: drugi del trilogije o pripadniku pariške alternativne scene Vernónu Subutexu provokativne francoske pisateljice Virginie Despentes ter roman Cartagena, napeto zgodbo z elementi kriminalke večkrat nagrajene ruske avtorice Lene Eltang.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Jure Cofka uči loviti po medvedje. Rib pa ni prav lahko ujeti, če imaš majhne tačke. Na srečo si Cofek izmisli drug način, kako bo domov prinesel večerjo. Ali mu bo to res uspelo?

Četrtkova oddaja Dobro jutro bo ponovno pestra in zanimiva. 14. marca obeležujemo svetovni dan ledvic, zato bo gost predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC MB Sebastijan Bevc, ki bo predstavil kronično ledvično bolezen. Spoznali boste tudi Center Noordung v Vitanju, izvedeli kakšne spremembe bo prinesla evropska denarnica za digitalno identiteto, ter kako poteka izbor za najboljšo mlado voznica in najboljšega mladega voznika. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Ob koncu 19. stoletja so evropske velesile kar tekmovale, kako dobre ekipe arheologov in starinoslovcev bodo poslale v pradavne sredozemske kraje. V knjigi novih pridobitev takratnega Deželnega muzeja je pod številko 47 zapisano, da so leta 1890 pridobili 52 koptskih tkanin za 260 florintov. Kopte in njihovo umetnostno izročilo je obdajal kanček skrivnostnega, prvinskega, povezanega z izvirnim krščanstvom. Tkanine ostalih poznoantičnih ljudstev se niso ohranile, v vlažnih notranjščinah sarkofagov in grobov so zaradi vlage sprhnele. Zato so toliko pomembnejše koptske tekstilije, ki so se uspele ohraniti v toplem in suhem egiptovskem okolju, v grobovih, zasutih s sipkim peskom…

Norveška gostja Hannelore je prepričana, da je prišla na Jadransko obalo. V želji, da bi ji ustregli, se ji naši fantje trudijo pričarati občutek malega morskega mesteca. Veliko dela ima s Hannelore tudi Danica, ki jo vozi naokrog. Direktorica Nataša ima kriznih pet minut, ko jo prešine misel na leta, ki bežijo in na otroka, ki ga ni. Ampak minutka slabosti je kmalu mimo.
Epizodno vlogo Hannelore igra Jette Ostan Vejrup.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Luiza Pesjakova, učenka samega Franceta Prešerna, je v 20. stoletju skoraj docela utonila v pozabo, danes pa ji priznavamo njeno vlogo v razvoju slovenskega slovstva.

Hči znanega ljubljanskega pravnika, politika in mecena Blaža Crobatha, sicer izobražena v več jezikih, je ljubezen do slovenščine odkrila pod vplivom Prešerna, kasneje pa Vraza in Levstika in ji v svojem javnem delovanju in literarnem ustvarjanju ostala strastno in predano zvesta do smrti. Luiza Pesjakova je bila predvsem pesnica, pisala pa je tudi novele in prvi slovenski »ženski« romantični roman Beatin dnevnik. Napisala je tudi libreto za opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. O srečanju s Prešernom, ki jo je kot rosno mlado deklico usmeril na pot slovenskega jezika in poezije, je mnogo kasneje zapisala: "V veliki, svetli, z rumenkastimi vzorci poslikani sobani je stala velika miza, z zelenim suknom pogrnjena, vsa obložena s knjigami in pismi. Tamkaj je sedeval, zakopan v pravde. Vendar me je vselej ustavil, kadar sem sobo prehodivši šla k ljubemu očetu v dotično pisarno. Razgovarjal se je z mano, povedal mi kaj veselega ter smejal se mojemu smehu in mojim otročjim odgovorom tako, da so mu solze prihajale v oči." To srečanje jo je zaznamovalo za vse življenje. Ponosno in neomajno je sledila spominu na svojega velikega vzornika.
Kratki portret Luize Pesjakove, ki ga kot avtorica podpisuje Anka Pirš, skuša odstreti večplastno osebnost ženske, soproge, matere in pisateljice, ki je bila otrok svojega časa, pa kljub temu v svojih mislih in nemalokrat tudi smelih javnih nastopih veliko pred njim. Njen mili, toda odločni pogled lahko danes občudujemo na portretu, ki ga je naslikal Mihael Stroj in je na ogled v Narodni galeriji.

Porabje je zgornji del Prekmurja na Madžarskem, sredi panonskih rek pa ga označujeta tipična pokrajina in življenje porabskih Slovencev.

Prekmurje se začne, ko prečkamo reko Muro, kje pa se konča? Na reki Rabi. To malo znano dejstvo so avtorji dokumentarnega filma predstavili skozi zgodovino, kulturo in prebivalstvo tega večini Slovencev manj znanega področja. Kljub burnim političnim dogodkom v preteklosti je slovenstvo v teh krajih preživelo vse do danes. K temu so veliko prispevali jezik in kultura, pisatelji, glasbeniki, znanstveniki in umetniki, pa tudi preprosti ljudje, ki so ohranjali domačo tradicijo. Eden od njih je samouki kipar Jurak, ki ga navdihuje značilna panonska krajina, da upodablja bitja nekdanjega morja in ribe današnjih porabskih rek.
Slovenstvo na Madžarskem živi tudi ob podpori matičnih slovenskih institucij. V Porabju deluje slovenski dvojezični radio in izhaja časopis Porabje. Pomembna je tudi zveza Slovencev v Porabju, dvojezično osnovno in srednje šolstvo in mnoge kulturne in športne dejavnosti tam živečih Slovencev. V Monoštru je tudi slovenski konzulat. Prihodnost slovenstva in Slovencev v Porabju pa je negotova, saj se je mnogo mladih ljudi preselilo v slovensko Prekmurje.
Režiser in scenarist je Aleš Nadai, montažerka pa Alba Korošec.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Nocoj o zapletih pri reklamaciji izdelka. Naš gledalec je kupil športne čevlje, ki so ob prvem sprehodu po deževnih cestah prepustili vodo skozi podplate. Obutev je seveda reklamiral, takrat pa so se začele težave. Prodajalci so ga pošiljali iz ene trgovine v drugo, predlagali so mu celo, da se obrne kar na proizvajalca, napovedani rok za rešitev reklamacije so večkrat podaljšali in jo na koncu – na podlagi ocene poljskega izvedenca, ki čevljev nikoli ni videl – tudi zavrnili. Kakšne možnosti ima gledalec in kako lahko v takšnih primerih ukrepajo tržni inšpektorji?

V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino.

Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani.
V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden.
Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like.
Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.

Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.

A Súlypont című adásban stúdióvendégeinkkel a gyerekek magyar öntudatra való neveléséről beszélgetünk.

V oddaji Težišče se bomo s studijskima gostjama pogovarjali o vzgoji otrok za madžarsko identiteto.

Dirk v zadnjem trenutku posvari Christopha pred nakupom onesnažene parcele na Tajskem in ga tako reši bankrota. Nekdanja tekmeca se zato zbližata, toda Annabelle se kljub izdaji nekdanjega zaveznika ne namerava odpovedati maščevanju.
Ko Tim nepričakovano postane varuška Luni, spremeni mnenje o očetovstvu. Nadja pa ne prenese, da je srečen s Franzi, zato mu zagrozi, da se bo z otrokom odselila daleč proč.
Lucy zaradi Paulovih besed razmišlja, ali je Bela zaljubljen vanjo in si po svoje razlaga njegovo vedenje. Ko ga naposled vpraša, ali je to res, se Bela razburi in gre Paulu povedat svoje. Pa sta Bela in Lucy res zgolj prijatelja?
Eva in Robert se končno strinjata glede otrokovega imena, a potem Werner in Natascha s pomisleki zamajeta njuno odločitev.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Na Balončkovem močno dežuje, zato se živali zatečejo v skedenj. Toda kmalu ugotovijo, da nekoga pogrešajo. Krava Žveka je ostala na otočku sredi vode! Žarko in Živa izdelata splav in odplujeta prijateljici na pomoč.

Boti nehote preseneti Drobencljavka, ta se ustraši in se napihne kot balon. Boti se trudi, da ne bi več strašil drobcene zverke, a zaman. Drobencljavka vznemiri vsaka malenkost, kar naprej se napihuje in balon postaja vse večji. Boti pa poskakuje vsevprek po bleščečem prostranstvu.

V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.

Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje.
Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Danes bomo pripravili pikantne perutničke, ki jih bomo spekli kar v cvrtniku na vroč zrak, še prej pa jih bomo marinirali v kislem mleku, ki bo zagotovilo sočnost in uravnotežilo okus piščanca. Zraven se bosta prilegli solata s sesekljanim zeljem in omaka z gorgonzolo, v katero bomo pomakali perutničke.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Ne jamram, iščem rešitve! Se še spomnite napisa, s katerim se je vlada pred leti poskušala izviti iz afere z dodatki za stalno pripravljenost in popraviti načeto javnomnenjsko podobo? Zdaj se je predsednik vlade, da bi preprečil razkrajanje stranke in padanje podpore, lotil temeljitega kadrovskega čiščenja in novih komunikacijskih prijemov. Kaj o strankarskih pretresih – tudi v strankah SD in SDS – pravijo nekdanji predsedniki strank in politiki, ki so se jim "zgodile" stranke?

Dokumentarna serija v treh delih razkriva zgodbo Vladimirja Putina, pretkanega in nepredvidljivega državnika, ki že več kot dve desetletji vlada z železno roko. Od kod izvirajo njegovi ponos, jeza in dojemanje izdaje? Kako so se oblikovale vrednote tega nekdanjega ruskega vohuna? Ob zelo povednih arhivskih posnetkih o Putinovi vladavini pričajo nekdanji sodelavci, nasprotniki in žrtve.

3. del: Po štiriletnem premoru se je Vladimir Putin kot predsednik spet zavihtel na vrh oblasti, a tokrat z bremenom obtožb korupcije ... Zadnji del dokumentarne serije pojasni, kako so Putinove življenjske izkušnje določale njegovo vodenje državne politike.

PUTIN, A RUSSIAN SPY STORY / Velika Britanija / 2020 / Režija: Nick Green

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Kulturi nocoj med drugim: pomladanski sveženj novosti založbe Goga, ki med drugim prinaša zbirko kratkih zgodb Jedrt Maležič Dvoliki in zbirko pesmi v prozi Dušana Šarotarja Nikomah poroča, pri založbi Mladinska knjiga pa je izšel prvenec Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži. Predstavljamo vam tudi film z naslovom Kako seksati, celovečerni prvenec britanske režiserke Molly Manning Walker.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V dveh slovenskih narodnih gledališčih, ljubljanski in mariborski Drami, trenutno igrajo kar dve Moliѐrovi komediji, Skopuha v klasični režiji Slobodana Unkovskega in Tartuffa v avtorski režiji Diega de Bree. Kakšna je vloga ženske v Moliѐrovem opusu? Glavni junaki so običajno obsedeni moški, vendar ob njih - sicer redko - stojijo tudi močne ženske, kot je denimo Elmira v Tartuffu. Pogovarjali smo se tudi z 12 igralkami, ki so pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata sredi nastajanja provokativne uprizoritve Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. Avtorica se ukvarja z odnosom sodnega sistema do ženske v 18. st., ki je ženske obravnaval drugače kot moške za iste prestopke. In še, kdo je sodobna urbana ženska, kot jo v gledališki priredbi avtofikcijskega romana Eve Mahkovic interpretirata igralki dveh generacij Nataša Matjašec Rošker in Liza Marijina?

Posnetek iz cikla koncertov, ki jih Big Band RTV Slovenija prireja v Siti teatru BTC v Ljubljani, je tokrat posvečen avtorski glasbi odličnega saksofonista Adama Klemma. Ta je član Big Banda RTV Slovenija od leta 2008, poleg tega vodi svoje glasbene zasedbe in ustvarja avtorsko glasbo, ki jo je do zdaj izdal na treh zgoščenkah. Na koncertu je predstavil izbor svojih preteklih in novejših skladb v novi zvočni preobleki za jazzovski orkester. K sodelovanju je povabil glasbenega kolega, kontrabasista Aleša Avblja, ki je pripravil glasbene priredbe in vodil izvedbo z Big Bandom RTV Slovenija. Zasedbi sta se pridružila glasbena gosta, bobnar Bruno Domiter in kontrabasist Fedor Ruškuc, ki prihaja iz Novega Sada.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.