Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Četrtkova oddaja Dobro jutro bo ponovno ponudila 3 pestre ure. Mariborski jutranjiki bodo pokazali, kako izgledajo mostovi iz špagetov, ki jih gradijo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Ponudili bodo namige, kaj početi po upokojitvi, v rubriki Svetujemo gostili logopedinjo, v zadnji uri pa bo velik poudarek namenjen zaščiti sadnega drevja pred škodljivci. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja.
Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, bil pa je tudi eden izmed delegatov na zgodovinskem kongresu v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je naša ekipa posnela v Barceloni. Vladni urad za narodnosti je pripravil evalvacijo programov za izobraževanje. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo. Odpravili smo se še v Kočevje, kjer se že pripravljajo na praznovanje svetovnega dneva Romov.
Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
ČEBULNA MUHA
Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj.
NENAVADNE GRMOVNICE V PIVOLI
Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves...
ČAJ IZ SPOMLADANSKEGA CVETJA
Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared.
NASADI ZA SPOMLADANSKO VZDUŠJE
Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
Film smo posneli z otroki, ki so leta 2009 prišli na rehabilitacijo v Slovenijo v okviru humanitarnega projekta Fundacije dr. Danila Türka. Z otroki so pri fundaciji tudi pozneje ohranjali stike. Danes vedo, da nekateri niso preživeli. O marsikom nimajo novic.
Film prikazuje z grenkobo in hkrati otroško odkritostjo povedane zgodbe otrok iz Gaze, ki govorijo o vojni, izgubljenem otroštvu in hudih telesnih poškodbah, pa vendar izpovedujejo željo do življenja, do prihodnosti. V Slovenijo so prišli po proteze in morda našli nekaj več: razigranost, nasmeh, upanje.
Akcija se je začela na pobudo tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka. Pod okriljem mednarodne organizacije ITF in ob strokovni pomoči URI Soča je deset otrok dobilo nove pripomočke, ustrezno oskrbo in rehabilitacijo, kar naj bi jim pomagalo pri večji samostojnosti v življenju. Vsak od otrok se je po svoje spoprijemal z izgubo uda in nekatere je dogodek globoko zaznamoval. Presunljivi odgovori otrok o njihovih željah nas ne pustijo brez ganjenosti: ne želijo si materialnih reči, temveč poklic, lastno družino, mir.
Poleg otrok, dveh fizioterapevtk ter koordinatorja iz Gaze so tedaj v filmu spregovorili tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, direktor mednarodne ustanove ITF Goran Gačnik, direktor URI Soča mag. Robert Cugelj, vodja oddelka za rehabilitacijo otrok prim. asist. Hermina Damjan, dr. med., vodja fizioterapije na otroškem oddelku Irena Vrečar, spec. klinične psihologije dr. Vesna Radonjič Miholič, koordinator Shaker Shaker in novinar Ervin Hladnik Milharčič.
Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiser: Jan Zakonjšek
Direktor fotografije: Janez Kališnik
Leto produkcije: 2009/2010
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi?
1. del: Ruševine
Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta.
LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Tokrat smo v Avtomobilnosti vozili novo generacijo škode superb, ki lahko večji del poti opravi z zgolj dvema motornima valjema. Po zaslugi malega elektromotor-čka, dodanega klasičnemu bencinskemu motorju. Preizkusili smo tudi hibridno toyoto, ki lahko vse dnevne vožnje opravi kar v celoti, izključno na elektriko. Ampak, ko potrebujemo družinski avto za vse možne potrebe, je dizel še vedno najboljša izbira. To je dokazal najnovejši renault kangoo.
Romanca. Mati samohranilka Charlotte in poročen moški z družino Simon postaneta ljubimca. Njuno razmerje je moderno, brez resnih čustvenih obveznosti, zgolj za zabavo, prijetno druženje in uživanje. Zavedata se, da je njuna zveza brez upanja na ljubezen in prihodnost. Po prvem srečanju se začneta redno dobivati, presenečena, kako dobro se razumeta in kako prijetno jima je skupaj. Veliko se pogovarjata, izmenjujeta mnenja, poglede in življenjske izkušnje, njuni randevuji so iskrivi in zapolnjeni z »joie de vivre« …
Na enem od srečanj se odločita, da bosta poskusila v troje. Z žensko, ne z moškim. Tako spoznata Louise, nežno in rahločutno ženo arhitekta, ki je veliko odsoten. Njihovo srečanje temeljno preoblikuje njuno zvezo …
DIARY OF A FLEETING AFFAIR / CHRONIQUE D'UNE LIAISON PASSAGÈRE / FRANCIJA / 2022
Režija: Emmanuel Mouret / Scenarij: Pierre Giraud, Emmanuel Mouret / Igrajo: Sandrine Kiberlain, Vincent Macaigne, Georgia Scalliet, Maxence Tual, Stéphane Mercoyrol …
Bil je marsikaj… Na filmu slikar, morilec, ljubimec. Na odru »seksi boy« v leopardjih hlačkah, arhetip belokranjskega Zelenega Jurija, poigraval se je s predsodki in prepeval »Magnifico je peder« in »Kdo je čefur?«, z vsako pesmijo je znal pritisniti na nevralgično točko v družbi. Gost Vesne Milek je Rober Pešut – Magnifico.
