Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 8. jun. 2024

TV Slovenija 2 • Sob, 8. jun.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Dušan Hren je bil rojen 1929 v Ljubljani, a pot njegovih prednikov je tesno povezana tudi z Mariborom. Njegov stari oče, železničar, se je po službovanju v Trstu in Zidanem mostu ustalil v Mariboru in si tam ustvaril družino. Vsi so bili Sokoli in Maistrovi borci. Dušanov oče Vilko Hren je bil eden najtesnejših sodelavcev generala Maistra v bojih za severno mejo, pozneje pa je postal aktivni oficir, visok častnik jugoslovanske kraljeve vojske in poveljnik njenih avtomobilnih enot v Dravski banovini. Pred drugo svetovno vojno se je družina preselila v Ljubljano. Po okupaciji so očeta Italijani zaprli in poslali v Gonars, po vrnitvi iz taborišča pa spet zaprli v italijanski zapor za oficirje. Po kapitulaciji Italije je očeta povabil k sodelovanju predvojni častniški kolega general Leon Rupnik, vendar je bil iz domobranskih krogov kaj hitro odpuščen kot simpatizer Osvobodilne fronte. Dušan je z bratom in mamo, pozneje pa tudi z očetom, vojno preživljal v Ljubljani pod italijansko in potem nemško okupacijo in marsikaj doživel. Po vojni in obdobju delovnih brigad je šla Dušanova pot v glasbo, študiral je glasbo, igral je in vodil najprej svoj in potem Akademski plesni orkester, potem pa se je zaposlil na Radiu Ljubljana in kmalu zatem na Televiziji ter postal eden njenih pionirjev in dolga desetletja njen nepogrešljiv režiser in urednik, producent, avtor in ustvarjalec. Kljub 88 letom je še danes na televiziji prav vsak dan izjemno dragocen sodelavec in svetovalec.

Nekega večera januarja 1941 se na mrzlem peronu železniške postaje zbere skupina žensk z otroki. V vrvežu hiteče množice ni opaziti njihovih velikih potovalnih kovčkov, katerih vsebina bi bržkone izdala, da potujejo daleč, zelo daleč.
Teden dni kasneje na avstrijsko- jugoslovanski meji pri Mariboru, graničarji presenetijo 16 judovskih begunk. Najstarejša med njimi Tilla Nagler ima 17, Hilda Miron 15 in Irit Zwiek 13 let.

Predajo jih policijskemu komisarju v Mariboru Urošu Žunu. Kljub ukazu iz Beograda, Žun deklet ne vrne Avstrijcem, kjer jih čaka kanclager.
Šestdeset let kasneje se tri izraelska dekleta, zdaj matere in babice, s solzami v očeh spominjajo svojega rešitelja, policijskega komisarja iz Maribora.
Njihova pripoved nas vrača v dramatični čas druge svetovne vojne in razkriva zgodbo človeka, Uroša Žuna, slovenskega rešitelja Judov, ki svojega velikega dejanja ni nikoli javno razkril.

*****

Generacije otrok in mladih (in zdaj tudi že staršev) so zrasle in še rastejo z junaki velike uspešnice Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo.

Košarkar naj bo je zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, pri vseh šolskih in obšolskih dogodivščinah pa ga spremlja in spodbuja duhoviti prijatelj/menedžer Smodlak. Iz lene nerode počasi zrase zagrizen športnik, zvest prijatelj in privlačen fant. Pot velike spremembe otroka v mladostnika film prikazuje z razigranostjo, humorjem in naklonjenostjo ter predstavlja pozitiven pristop k otroškemu razmišljanu in ponuja upanje za vsakega učenca, da lahko s prizadevanjem uspe tako v šoli kot drugje.

Suhodolčanovo razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak) in Gaja Filač (Metka), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.

V zadnjem delu nogometne magazinske oddaje Pot na EP 2024 bomo spoznali branilca italijanske reprezentance Giovannija Di Lorenza, pot po stadionih bomo končali v Berlinu in izvedeli, kako se na zaključni turnir pripravlja nemška reprezentanca s Tonijem Kroosom na čelu.

Tokrat smo šli na izlet skupaj z gledalci. Preizkušali smo električno toyoto BZ4X; pot je bila ovinkasta, makadamska, na določenih odsekih smo se celo prepustili asistenčnim sistemom.
Odpravili smo se tudi na sever Anglije, v mesto Sunderland, kjer ima Nissan eno najbolj produktivnih tovarn na svetu. Dovoljeno nam je bilo snemati vse delovne procese in kotičke v tovarni, sestavili smo celo baterijo hibridnega qashqaia.
In preizkusili smo hondo ZR-V, ki bi se pravzaprav morala imenovati civic SUV. Ta trditev pa hkrati že namiguje, o čem je v tem delu oddaje največ časa tekla beseda.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

*****

Mi2, ki so zagotovo eden najbolj priljubljenih in uspešnih slovenskih rock bendov, so s svojim prvim samostojnim koncertom v ljubljanskih Križankah obeležili okrogli jubilej, svoj tisoči koncert. Seznam skladb, ki so jih Mi2 odigrali na koncertu, sestavljajo največje novejše in starejše uspešnice in hkrati tudi tiste skladbe, ki jih redkeje slišimo. Mi2 so pripravili tudi akustični vložek na sicer električnemu koncertu ter ustvarili kompakten in udaren koncertni program.
Na svojem Tisočem koncertu v Križankah so Mi2 posneli tudi material za nov koncertni album ZKP RTV Slovenija. Režiserka koncerta: Tina Novak.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov