Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Vabimo vas na potep z našo ekipo v redko poseljene kraje. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji kar 15 vasi z enim samim prebivalcem, 17 jih ima po dva, v 18 vaseh pa živijo le še po trije. Večina že skoraj izpraznjenih vasi je na jugovzhodu države, v občinah Kočevje, Kostel in Črnomelj. Alenka Frantar je obiskala pet odmaknjenih vasi, njihove srčne prebivalce in domače živali.
Bombe, bolezni, lakota so v Gazi v zadnjih šestih mesecih terjale več kot 34 tisoč življenj, tudi skoraj 14 tisoč otrok. Ali res ne moremo nič narediti? Igralka in letošnja prejemnica nagrade Poldeta Bibiča Draga Potočnjak takšno nemoč odločno zavrača. Včeraj je končala 10-dnevno gladovno stavko, za katero ji je prostor ponudilo mladinsko gledališče. Gre za dejanje obupa, pa tudi zadnji kanček upanja v človeštvo in solidarnost, je zapisala v podporo Palestincem v oblegani, apokaliptični Gazi.
Te dni mineva 80 let od začetka deportacije in sistematičnega uničenja prekmurskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je na območju Dravske banovine živelo nekaj več kot 800 Judov - od tega več kot polovica v Prekmurju. 26. aprila 1944 so se začele množične deportacije v Auschwitz. V taborišče smrti je bilo odpeljanih nekaj več kot 300 prekmurskih Judov, vrnila se jih je le desetina in morali so začeti znova. Po sledeh nekoč močne judovske skupnosti v Prekmurju je šla Cirila Sever.
Zakaj slovenski zapori pokajo po šivih? Zaprtih in priprtih je letos največ od osamosvojitve Slovenije, skoraj polovica od njih je tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Krizo v zaporih še povečuje pomanjkanje pravosodnih policistov. Novinarka Vanja Kovač je bila v našem največjem zaporu na Dobu. Opozoriti je treba, da so tam razmere v primerjavi s prenatrpanimi pripori pravzaprav dobre.
Miti in resnice o krizi srednjih let pri moških: Ali je upad testosterona dejansko obvezni del staranja? Ali andropavza, tako imenovana moška menopavza, obstaja? Ali se moški res še vedno težko pogovarjajo o svojih stiskah? In ali je - ko se vse nakopiči, pravi odgovor prevetritev življenjskega sloga? Nova pričeska, motor ali mlajša partnerica največkrat ne pomagajo, pravita tudi avtorja knjig o vstopu v zrela leta Miha Šalehar in Aljoša Bagola
Ali bodo iz Štajerske kmalu poročali o še hujši revščini in še več deložacijah revnih, predvsem upokojencev? Mariborsko humanitarno društvo UP-ornik, ki že skoraj 8 let rešuje stiske ljudi, ki bi jih v resnici morala rešiti oziroma preprečiti država, je namreč vklopilo rdeči alarm. Vsak mesec so pomagali 240 gospodinjstvom, zdaj pa - kot pravijo - nimajo več denarja niti za en mesec. Z SMS-om UPORNIK5 ali UPORNIK10 na številko 1919 lahko darujete 5 ali 10 evrov. Poljuben znesek pa lahko nakažete na račun SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen CHAR. Novinarka Alenka Frantar.
Številne kriminalistične, detektivske in forenzične nanizanke izkrivljajo predstavo o resničnem delu sodne medicine. Tudi v resničnem življenju sodna medicina raziskuje in pripoveduje zgodbe živih in mrtvih, sodeluje s policijo in sodiščem, a so postopki precej drugačni, predvsem pa običajno precej dolgotrajnejši kot na televizijskih ekranih. Novinarka Helena Ponudič je preživela dan na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, kjer med drugim opravljajo obdukcije v primerih nejasne in nenadne smrti, v prometnih, delovnih in drugih nesrečah, ob sumih zastrupitve, nasilne smrti, samomora, detomora, opustitve ali malomarnega zdravljenja in smrti do 24 ur po sprejemu v bolnišnico. Na dan obiska ekipe Tednika so med drugim ugotavljali, zakaj je nenadoma umrl moški srednjih let. Opozarjamo na občutljive posnetke, najbolj nazorne smo zameglili.
Trde droge na ulicah slovenskih mest že dolgo niso nič nenavadnega. Pa vendar vedno pogostejše vbrizgavanje drog vsem na očeh in vse več odvrženih injekcijskih igel v središču Ljubljane vse bolj buri duhove. Poleg običajnih lokacij, kjer se zadržujejo odvisniki - širšega območja železniške in avtobusne postaje proti parku Tabor, Metelkovi ulici, Petkovškovem nabrežju - smo v uredništvu, ko smo postali nekoliko bolj pozorni, na odvržene igle naleteli dobesedno povsod, tudi na najbolj obljudenih ulicah. Je rešitev lahko varna soba za uporabo drog? Novinarka Anja Nab Huš.
Ste tudi vi prejeli vabilo za kakšnega od programov zgodnjega odkrivanja ali preprečevanja raka? Nikar ga ne zavrzite, saj vam lahko reši življenje! Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli več kot 16 tisoč ljudi. Menda naj bi med rojenimi leta 2020 do svojega 75. leta raka dobila polovica moških in tretjina žensk. Poleg že dobro znanih programov Svit, Dora in Zora tečejo priprave na pilotne presejalne programe za raka na pljučih in prostati. Pred kratkim pa se je začel pilotni program za preprečevanje enega najslabše ozdravljivih rakov - raka želodca. Toda stroka je presenečena nad slabim odzivom mladih, ki so bili povabljeni na preiskavo za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroča rak želodca. Jasna Krljić Vreg.
Pred dnevi je 90. rojstni dan praznovala legendarna britanska primatologinja in zaščitnica narave Jane Goodall. Znanstvenica, ki je za vselej spremenila pogled ljudi na živali, še vedno kakih 300 dni na leto potuje po svetu in ozavešča ljudi o podnebnih spremembah ter nujnih ukrepih za ohranitev narave. Poglejmo nekaj njenih sporočil v teh - za prihodnost našega planeta prelomnih - časih. Dejan Ladika.
Več kot desetletje že traja lepo prijateljstvo med Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in našim radijskim Valom 202. V petek so na že deseti večji dražbi za projekt Botrstvo zbrali 30 tisoč evrov. Za toliko je šla v nove roke zmagovalna čelada Petra Prevca. Poleg Prevca so Botrstvu med drugimi pomagali Luka Dončić, Primož Roglič in Tadej Pogačar; prav zdaj pa tudi Goran Dragić. Novinarka Maja Hrvatin.
Neveljaven email naslov