Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
POSEBNI FILODENDRONI IN FLAMINGOVCI Bolj kot z nezahtevnostjo za vzgojo nas kačnikovke navdušujejo zaradi raznolikosti in lepote. Ta odseva tudi z gladkih, svetlečih se listov, na katerih lahko opazimo bolj ali manj izražene žile. Med kačnikovke spadajo filodendroni z več kot 220 vrstami in flamingovci, ki jih je več kot 1000 vrst. ZBIRKA KAKTUSOV IN NJIHOVO CEPLJENJE V Trzinu smo si pri gospodu Juretu Slatnerju ogledali njegovo zbirko posebnih, tudi redkih kaktusov. Spoznamo zgodovino nastanka kaktusov brez klorofila, ki so lahko rdeče, rumene ali kakšne druge barve. Nekaj kaktusov smo tudi cepili. To smo storili iz enakih razlogov, kot cepimo sadno drevje. Kako, v oddaji. Z NARAVO PROTI PREHLADOM V neposredni okolici doma je Sebastjan Lipar nabral liste lovorja in izruval črno redkev. Za napitke, s katerimi si pozimi krepimo odpornost proti virusom, poseže tudi po čebuli in pohorski strdi. Ob uživanju domačih pripravkov za izkašljevanje in čiste dihalne poti vseeno upoštevajmo omejitve za bolnike in nosečnice. navrtu@rtvslo.si
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtor glasbe: Tadej Hrušovar So res Najlepše pesmi že napisane? Ali pa je to samo verz iz pop skladbe, ki nas ponese desetletja nazaj? Pesem Najlepše pesmi je nastala v sozvočju dveh velikanov slovenskega popa, in sicer na besedilo Dušana Velkaverha in glasbo Tadeja Hrušovarja, izvedla pa jo je skupina Hazard leta 1983. V oddaji se bo pogovor vrtel tudi okoli tega, kako se je nastal slovenski pop, kako se je razvijal in kako ga lahko umestimo v svetovne trende sedemdesetih in predvsem osemdesetih let?
VRT JANUARJA POČIVA Četudi zaradi ugodnega vremena kakšnega vrtičkarja že srbijo prsti, z opravili na prostem tudi v rastlinjaku še počakajmo. Razmislimo o vrtninah, ki jih bomo gojili, in preverimo semena. Z zimsko rezjo sadnega drevja naj se nam ne mudi, še svetuje Miša Pušenjak. Z GAIO NA OBIKSU: OSKRBA LIMONOVCEV Gospod Matjaž limonovce prezimuje na senčni strani hiše. Redno pregleduje liste in preveč posvetljene škropi z železovim pripravkom. Zaliva jih z deževnico sobne temperature. Da preveri, ali so limonovci dovolj zaliti, ima posebni indikator... HIŠA METULJEV Z IRSKE S sliko za minuto in pol odpotujemo na Irsko. Ob srednjeveškem gradu Malahide, kjer je ohranjeno veliko starega pohištva, oblačil in drugih predmetov, je tudi ogromen tropski steklenjak. Zaraščajo ga tujerodne rastline, obletava pa jih več kot 20 vrst tropskih metuljev. V hiši metuljev obiskovalci opazujejo njihov celoten življenjski cikel. navrtu@rtvslo.si
Marmor iz Sežane je eno najstarejših slovenskih kamnoseških podjetij s 76-letno tradicijo pridobivanja in obdelave kraškega naravnega kamna. Pred 20 leti so se pionirsko lotili pridobivanja kamna podzemno, danes jim to daje tehnološko prednost. Obiskali smo tudi lončarsko družino Žuman iz Ljutomera, ki vztrajno lončari na tradicionalen način. Saša Žuman poudarja, da moraš biti za lončarski kolovrat rojen, glino in kulturno dediščino moraš imeti rad. Temu je predan vse od mladih dni. Tradicija oblikovanja žlahtne kovine, združena z novimi zamislimi, je recept, da je lahko tudi kotlarstvo uspešen posel. Kotle danes sicer vse bolj proizvajajo industrijsko, eden redkih v Sloveniji, ki jih še izdelujejo po starem, ročno, pa je mojster Marko Godec iz Kresnic.
Predstavljamo kavkaške ovčarje. Obiskali smo »govorečo« avstralsko ovčarko Murf. V Tropski hiši v Celju smo se tokrat pogovarjali o afriški polopici – moholijev galago. Z veseljem in hvaležnostjo predstavljamo praznične fotografije in posnetke naših gledalcev in njihovih živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Skladba "Silvestrski poljub" je nastala pred pol stoletja, decembra 1971. Napisala sta jo mojstra Jože Privšek in Dušan Velkaverh, zapel pa jo je nekega decembrskega dopoldneva Alfi Nipič, prav v studiu TV Slovenije, med snemanjem silvestrske oddaje.
Pred vstopom v novo leto premierno predvajamo že 1400. oddajo Na vrtu. Nekatere stalnejše sogovornike smo povprašali, kaj bi spremenili, kako se pripravljajo na snemanje, kaj jim je najbolj ostalo v spominu... Pokukali smo tudi v zakulisje nastajanja oddaje, Sebastjan Lipar pa je za sodelavki Ireno Bedrač in Ana-Marijo Berk naredili poseben šopek in aranžma, prav tako pa sta Irena in Ana-Marija izbrali rastline, s katerimi sta presenetili sodelavce.
V zadnji oddaji v letu 2023 smo se ozrli na opravljeno delo. Pripravili smo 39 oddaj, se družili na različnih koncih Slovenije. Spoznavali in predstavljali smo poklice ter podjetnike in obrtnike, ki po dosežkih, inovativnih idejah izstopajo. V oddaji smo med drugim predstavili nagrajence v letu 2023. Krogu odličnih so se pridružili Robert Medle iz Novega mesta, podjetnik leta 2023, obrtnika leta pa sta Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Ob tem so se poklonili še Franku Bergnachu iz Spodnje Idrije, obrtniku, ki pri 80 letih vztraja in širi znanje v gostinstvu. Pred gospodarstvom je veliko izzivov, ki jih prinašajo ohlajanje in dodatne napovedane davčne obremenitve.
Spomnili se bomo nekaterih najlepših zgodb leta 2023. Strokovne sodelavce in druge goste, ki pomagajo oblikovati oddajo OŽL smo povprašali, kaj bi si po njihovem mnenju, v novem letu zaželele živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Edina stalnica v življenju so spremembe. Kar nekaj jih je na svoji osebni in profesionalni poti doživela tudi prva dama slovenske televizije Miša Molk. Katere spremembe so jo najbolj zaznamovale in katerih se še veseli, pa v zadnji oddaji Ah, ta leta!, preden se na koledarju spremeni letnica.
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Tomaž Kavčič že nekaj let z ekipo v dvorcu Zemono nadaljuje družinsko tradicijo Gostilne pri Lojzetu. Prvi zapisi o gostinstvu v družini Kavčič segajo v leto 1887. Tomaževa mama je gostilno iz Dornberka preselila na dvorec Zemono. Tomaž pa je letošnjega maja postal njegov lastnik. Pri ustvarjanju v kuhinji prisega na okuse, tradicijo in inovativnost. V Višnji Gori pa smo obiskali Darka Korošca, ki ga je pred 30 leti pritegnila slovenska ljudska glasba. Po skromnih začetkih izdelovanja ljudskih glasbil se danes lahko pohvali z znanjem izdelave več kot 35 glasbil. Je eden redkih prejemnikov zlate vitice, najvišjega priznanja na področju rokodelstva v Sloveniji.
Predstavljamo modre ruske mačke. Opozarjamo na praznične nevarnosti za naše mačke in svetujemo, kako jim omiliti stres. Obiskali smo Nina, 12 in pol let starega vipeta, ki ima za sabo pestro zgodovino, zdaj pa uživa v ljubečem domu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prikrade se ob koncu leta, v nas sproži nemir, pričakovanje, toplino, veselje in cel kup posebnih občutkov, ki jih lahko imenujemo zgolj božično vzdušje. Božično-novoletni prazniki po navadi vključujejo kombinacijo tradicionalnih elementov, kot so okrasitev božičnega drevesca, lučke in venčki. Prav tako so del prazničnega vzdušja pesmi in glasba, posebne jedi ter obdarovanje. Vse to smo odkrivali tudi v oddaji Ah, ta leta!
Neveljaven email naslov