Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo Konjeniški park Starošince, kjer v okviru Zavoda Nazaj na konja izvajajo intervence s pomočjo konja. Predstavljamo psa po imenu Skay, ki išče nov dom in ljubečega skrbnika. Odkrili smo gnezdišče breguljk, znanih tudi pod imenom peščena lastovka. Ponujamo nekaj nasvetov za striženje psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
VRTNI NASVETI: REDČENJE MALIN, BRESKEV IN JABLAN Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z breskve, da bodo sadeži, ki smo jih pustili, sočni in zdravi. Redčiti je treba tudi plodove jablan, pri malinah, ki že zorijo, pa izrezujemo kar celotne poganjke. V NASADU ZDRAVILNIH RASTLIN NA KRKU Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno? POLETNI NAGROBNI NASADI Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z drevesa, da bodo breskve, ki smo jih pustili, sočne in zdrave.
Z malin že trgamo prve jagode, a da bi dobro rodile tudi prihodnje leto, jih že junija redčimo. Pa ne sadežev, temveč izrezujemo celotne poganjke. Nasvet Davorina Gamserja.
Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
Tudi jablanam redčimo plodove. Počakamo, da del komaj nastalih sadežev najprej odvržejo same.
Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno?
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Neveljaven email naslov