Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Ah, ta leta! Modre cone

24. 2. 2024

Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.

O živalih in ljudeh Rumeni moli

24. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh

24. 2. 2024

Obiskali smo ustanovo Čudežne zverinice na Bledu, ki deluje kot neformalno zavetišče za eksotične živali in ozavešča o pravilni skrbi za različne eksotične živali. Spoznali smo posvojeno psičko Izobelo, predstavnico lurcherjev. Svetujemo, kako z uporabo pozitivnih metod nagrajevanja mačke naučimo različne življenjske veščine in trikce. Predstavljamo predstavnico živorodnih rib – rumeni moli. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Mačji trikci

24. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Posvojena lurcherka

24. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Čudežne zverinice

24. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na vrtu Na vrtu

23. 2. 2024

SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti. ZIMSKA REZ AKTINIDIJE Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja. KO ZACVETI SOBNA RASTLINA Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.

Na vrtu Zimska rez aktinidije

23. 2. 2024

Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja.

Na vrtu Sebastjanova visoka greda

23. 2. 2024

Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti.

Na vrtu Ko zacveti sobna rastlina

23. 2. 2024

Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Matematična uganka Obešanje slike

22. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Sorodstvo

22. 2. 2024

Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Poroke med sorodniki

22. 2. 2024

Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Detomor pri damjakih

22. 2. 2024

V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Ugriznimo znanost Sorodstvo: Sorodstvo med bakterijami

22. 2. 2024

Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.

Slovenski magazin Krof, kralj pusta

20. 2. 2024

Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.

Slovenski magazin Slovenski magazin

20. 2. 2024

790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.

Slovenski magazin Rokodelska tradicija družine Kobola

20. 2. 2024

Ljubezen do ustvarjanja z lesom je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved.

Slovenski magazin Borut Peterlin

20. 2. 2024

Mednarodno priznani fotograf spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.

Slovenski magazin Marko Šajn

20. 2. 2024

Vizualni umetnik pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik.

Stran 14 od 376
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov