Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rahljanje zemlje Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice. Po toči Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe. Ognjevka V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno. Užitne rastline s travnika Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno. Pesto iz drobnjaka Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji. navrtu@rtvslo.si
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
Dvig temperature morja ima pomembne učinke tudi na mikroorganizme v morju, ki so ključni za morske ekosisteme.
Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj. Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Višja temperatura pa vpliva tudi na kmetijske rastline, ki so izpostavljene vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram. Visoka temperatura povzroča rastlinam stres, vpliva na zmanjšanje fotosinteze, prenos hranil in vsrkavanje vode ter poškoduje plodove in liste.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce. Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. Pogovor Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. O negi mladega gozda več v naslednjih minutah.
Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo.
Gosta Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo zavetišče za mačke Zavoda Muri na Vranskem in se z vodjo zavetišča pogovarjali o problematiki velikega števila brezdomnih mačk. Glasbenika Milana Petroviča smo spremljali ob oskrbi piranskih brezdomnih mačk. Ponovno smo obiskali gnezdo čuka in ugotovili, da je šest mladičkov lepo zraslo in da so primerni za obročkanje. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov