Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi jablanam redčimo plodove. Počakamo, da del komaj nastalih sadežev najprej odvržejo same.
Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno?
Z malin že trgamo prve jagode, a da bi dobro rodile tudi prihodnje leto, jih že junija redčimo. Pa ne sadežev, temveč izrezujemo celotne poganjke. Nasvet Davorina Gamserja.
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Naš dolgoletni dopisnik s tolminskega Miloš Batistuta odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor o spominih, izkušnjah ini novih izzivih.
Številnih mest pa tudi domače okolice si ne znamo predstavljati brez vrtnic, ki se bohotijo v različnih oblikah in barvah. Obiskali smo domačijo, ki se z vzgojo vrtnic ukvarja že več kot desetletje.
Slovenska Istra je eden redkih vinorodnih okolišev, kjer proizvodnja vina v zadnjem desetletju in več, kljub globalnim presežkom, ostaja stabilna. Da je temu tako, gre zasluga tudi rednim obnovam vinogradov, za katere pridelovalci iz državne blagajne prejmejo znatna finančna sredstva. Kako poteka strojno sajenje trt s pomočjo satelitske tehnologije, smo preverili v Ankaranu.
V Marezigah se je - kot vsako leto tretji vikend v maju - v lepem in sončnem vremenu odvil že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. Tokrat z malce spremenjeno podobo. Začelo se je v petek z Gourmet festivalom, na katerem sta priznana strokovnjaka božanja brbončic - sommelier Valentin Bufolin in chef Uroš Štefelin, prikazala zanimivo spajanje refoška z različnimi jedmi. Šampijon refoška je postala klet Robi in Dorjano Korenika iz Kort, kralj refoška pa Gregor Korenika.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Življenje nas neizogibno postavi pred različne preizkušnje, ki lahko pridejo v različnih oblikah. Soočanje z njimi zahteva pogum, odpornost, pogosto tudi pomoč drugih in predvsem ljubezen. Da ta premaga vse, nas je učila tudi Manca Košir. Kako jima ta njena lekcija in predvsem njena ljubezen pomaga pri premagovanju težkih trenutkov, nam bosta razkrili njeni hčeri, Ladeja Godina Košir in Tina Košir. Obiskali smo zakonca Slavko in Iztoka Ilicha, ki je ob našem obisku iskreno spregovoril o spopadanju z ženino boleznijo in o sprejemanju njunega novega načina življenja, Marjetka Gregorc pa nam je zaupala, kako išče pot do svojega odraslega sina, s katerim sta že pred leti prekinila stike. Nekaj usmeritev, kako se spoprijeti z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami, bo z nami delila tudi psihologinja in doktorica psihoterapevtskih znanosti Tjaša M. Kos. Ob zaključku oddaje bomo prisluhnili še intimni izpovedi Doris Kukovičič, mame, ki je morala sprejeti nesprejemljivo, smrt sina Matica. »Ne bom pustila žalosti, da me zlomi,« je obljubila Maticu. Odnos z njim se ni končal in tudi ne pogovori z njim. Doris mu redno piše pisma, nekatera so zdaj izšla tudi v knjigi.
Neveljaven email naslov