V sodbi piše, da mora Madžarska vsakemu prebežniku izplačati 10.000 evrov odškodnine. Budimpešta se lahko na odločitev sodišča še pritoži, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prosilca za azil sta septembra 2015 po balkanski begunski poti prišla na Madžarsko, kjer so ju v obmejnem mestu Röszke za 23 dni namestili v zastražen in ograjen prehodni center. Do njiju ni imel dostopa niti odvetnik. V sodbi piše, da je to "faktično že odvzem prostosti" in da je manjkala pravna podlaga za tovrstno priprtje.

Kot je izpostavilo sodišče v Strasbourgu, madžarske oblasti niso posamično pregledale prošenj za azil, ampak so sistematično upoštevale seznam varnih tretjih držav, na katerem je tudi Srbija. Pri tem pa madžarska vlada ni znala točno pojasniti, zakaj je Srbija uvrščena na seznam. Postopek obravnave prošnje za azil je tako tožnika iz Bangladeša izpostavil nevarnosti, da bi ju deportirali vse do Grčije, kjer pa bi ju pričakale "nečloveške in poniževalne namestitvene razmere".

Zaprtje prebežnikov v centre ob meji
Madžarska že od jeseni leta 2015 krepi nadzor svoje meje s Srbijo in Hrvaško, med drugim z gradnjo ograj, s katero želi prebežnikom onemogočiti vstop v državo. Prejšnji teden je madžarski parlament sprejel zakon, ki določa, da morajo biti prosilci za azil, dokler ne končajo obravnave njihovih prošenj za azil, zaprti v prehodnih centrih ob meji.