Sedež Univerze v Ljubljani. Foto: BoBo
Sedež Univerze v Ljubljani. Foto: BoBo

Odvetnik univerze Dino Bauk iz Odvetniške družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk je pred narokom povedal, da univerza meni, da ji sredstev ni treba vrniti, ker da niso bila izplačana iz javnih sredstev fakultet, pač pa iz sredstev iz njihove tržne dejavnosti (izrednega študija ipd.). Če želi državno pravobranilstvo, ki zastopa državo oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, uspeti, bo moralo po Baukovem mnenju dokazati, da ni tako.

Bi pa bila po njegovih navedbah univerza pripravljena na poravnavo, in sicer na način, da bi vrnila le tista sredstva, ki jih je fakultetam uspelo dobiti nazaj od prejemnikov dodatka. A to možnost je državna pravobranilka Damjana Draksler Zupanc na naroku kategorično zavrnila. Sodnici Didi Volk tako ni ostalo drugega, kot da ugotovi, da poravnava ni mogoča.

7. junija naj bi sodišče že sprejelo odločitev
Na naroku so bili danes podani še nekateri dokazni predlogi, vse skupaj pa ni trajalo dolgo. Naslednji narok bo 7. julija, ko naj bi sodišče tudi že sprejelo odločitev. Ta ne bo znana takoj, pač pa šele s pisno sodbo, ki jo namerava sodnica odposlati takoj po sodnih počitnicah.

Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so predvsem vodilnim nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781.000 evrov bruto dodatka.

Ministrstvo za izobraževanje je v zvezi s tem ocenilo, da so bila sredstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, da jih vrne v proračun.

Država od univerze terja 780.000 evrov zaradi dodatkov
Država od univerze terja 780.000 evrov zaradi dodatkov