Muradova in Bašarjeva sta nagrado prejeli na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Foto: Reuters
Muradova in Bašarjeva sta nagrado prejeli na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Foto: Reuters

Moje srce je veselo, ker ste stopili na stran jezidskih žensk in jezidske manjšine, s tem pa tudi vseh trpečih žensk na konfliktnih območjih.

Nadia Murad
Jezidske ženske
Jezidi so kurdska verska manjšina, ki živi pretežno v iraški pokrajini Ninive. Foto: Reuters
Jezidi
Zaradi Islamske države je moralo na tisoče jezidov zapustiti svoje domove. Foto: Reuters

Jezidi so bili tarča napadov pripadnikov skrajne skupine Islamska država ob njihovem zavzetju pretežnega dela severnega Iraka poleti leta 2014. Mnogo jezidskih žensk so sunitski skrajneži zajeli in jih v ujetništvu zlorabljali za spolne sužnje.

Muradova se je po prejemu prestižne nagrade saharov zahvalila Evropi, ker je stopila na stran jezidov, medtem ko je Bašarjeva prosila, da ne dopusti več podobnih grozodejstev. Nagrajenki sta pozvali h kaznovanju borcev samooklicane Islamske države, ki so se izživljali nad jezidi in zagrešili zločine proti človečnosti. Muradova se je zavzela, da bi skrajnežem sodili na mednarodnih sodiščih.

Z njima se je strinjal tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je poudaril, da sta nagrajenki preživeli neopisljiva grozodejstva, pobegnili iz spolnega suženjstva in našli zatočišče v Evropi. Zdaj se zavzemata za tiste, ki so še ostali na območju, pozivata k priznanju genocida nad jezidi in se borita proti nekaznovanosti zločincev.

"Nagrada mi daje veliko moč, odločila sem se, da bom glas tistih brez glasu," je dejala Bašarjeva in Evropo pozvala, naj obljubi, da grozot, kot je pokol jezidov, ne bo nikoli več dopustila.

Zlorabe jezidskih deklet
Kot je pojasnila Bašarjeva, je bila stara 15 let, ko so borci Islamske države zavzeli njihovo vas, kjer so moške in starejše ženske pobili, mlajše ženske in dekleta pa razdelili in jih prodali. Sama je bila prodana štirikrat, medtem ko je morala nekoč pomagati namestiti razstrelivo na eno izmed žrtev.

Po njenih besedah so dekleta, med njimi tudi devetletne deklice, skrajneži posiljevali. Iz rok skrajnežev je pobegnila skupaj z dvema dekletoma, med begom pa je ena izmed njiju stopila na mino in umrla. Sama je bila hudo ranjena in je skoraj oslepela.

Bašarjeva je na novinarski konferenci poudarila, da ne bi smelo ostati pri nagradi in bi morali iti dlje, tako da bi se lahko vrnili na območje in tam živeli naprej. A za to je treba vzpostaviti zaščiteno območje pod mednarodno zaščito, saj bi se lahko v nasprotnem primeru grozodejstva lahko ponovila, je dejala.

Zahvala Nemčiji
"Moje srce je veselo, ker ste stopili na stran jezidskih žensk in jezidske manjšine, s tem pa tudi vseh trpečih žensk na konfliktnih območjih,"
je ob prejemu nagrade dejala Muradova. Islamska država je hotela zlomiti našo voljo do življenja. "Terorizem in radikalizem sta sovražnika človeštva," je poudarila.

Prepričana je, da mora biti Evropa zgled za svet, za sožitje narodov in ver. Po njenih besedah svetu trenutno grozita dve nevarnosti: terorizem in odgovori na terorizem. "Pravice verskih manjšin v Iraku, tudi jezidske, je treba zaščititi," je še pozvala.

Muradova je povedala, da ji je Islamska država vzela mater, ki je verjela v človeškost, njeno ljudstvo pa je razpadlo pod bremenom genocida. "Kaj naj storimo? Naj zbežimo?" se je vprašala in dodala, da je to naredilo okoli 70.000 od skupno pol milijona jezidov. Večinoma so zbežali v Nemčijo, ki se ji je Muradova ob tej priložnosti zahvalila.

21-letna Muradova in 18-letna Bašarjeva prihajata iz vasi Kočo v sindžarskem pogorju na severu Iraka, kjer je Islamska država avgusta 2014 izvedla enega svojih najhujših pokolov.

Evropski parlament nagrado saharov vsako leto podeli posameznikom ali organizacijam, ki so se posebej odlikovali v svojem zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Lani je 50.000 evrov nagrade dobil zaprti savdski aktivist in bloger Raif Badavi.

Moje srce je veselo, ker ste stopili na stran jezidskih žensk in jezidske manjšine, s tem pa tudi vseh trpečih žensk na konfliktnih območjih.

Nadia Murad