Pogajalci so se po devetih urah zasedanja razšli brez rešitve. Foto: Reuters
Pogajalci so se po devetih urah zasedanja razšli brez rešitve. Foto: Reuters
Medtem so v Atenah potekali novi protesti proti zategovanju pasu. Foto: Reuters

Kot poroča iz Bruslja RTV-jeva dopisnica Erika Štular, so razočaranje evropske strani ministri skušali prekriti z izjavami o "konstruktivnem ozračju", "doseženem napredku" in z izrazi upanja, da bo celovit dogovor mogoč prihodnji mesec.

"Smo zelo blizu dogovora, a nismo mogli zapreti vrzeli med mogočim in pričakovanim," je pojasnil vodja evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Evrska skupina je sicer po njegovih besedah pripravljena podrobneje opredeliti srednjeročne ukrepe, vendar v skladu z dvema načeloma: da so ti v sklopu lanskega majskega dogovora in da je končna odločitev sprejeta ob izteku programa pomoči, torej prihodnje leto.

Tokrat razlog za neuspeh ni v Atenah, saj je evrska skupina zadovoljna z napredkom pri reformah. Grčija je namreč morala izvesti 140 zahtevnih ukrepov pri pokojninah, davkih, produktnih trgih in privatizaciji. Do danes jih je izpolnila 115, tako rekoč vse, je pojasnil evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

A svežega obroka posojila Grčiji ministri niso odobrili, ker niso dosegli soglasja o lajšanju grškega dolga. Nemčija in Mednarodni denarni sklad (IMF) imata namreč na to različne poglede, sodelovanje sklada pa je pogoj za izplačilo.

Razkol med IMF-om in Nemčijo
Evrska skupina se je o srednjeročnih ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti grškega dolga dogovorila maja lani. Nanašajo se zlasti na zmanjševanje obrestnih mer, podaljševanje ročnosti in podobne ukrepe, ki ne pomenijo nominalnega odpisa dolga, navaja STA. IMF pa svoje finančno sodelovanje v tretjem programu pomoči za Grčijo pogojuje s konkretnejšimi in ambicioznejšimi ukrepi, ki bi posegli tudi v glavnico dolga, ne le v obrestne mere. IMF je sodeloval v prvih dveh programih za Grčijo, ko je prispeval približno tretjino pomoči, v tretjem pa za zdaj sodeluje le s strokovno pomočjo, finančni prispevek pa torej pogojuje z ambicioznimi ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti dolga.

Sodelovanje IMF-a kot poroka strogosti zahteva predvsem Nemčija, ki pa zdaj tudi najbolj nasprotuje ambicioznejšim ukrepom za zmanjšanje dolga, ne nazadnje zaradi septembrskih volitev, pred katerimi ne želi vznemirjati volivcev, nenaklonjenih finančnim injekcijam za Grčijo. Med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci – Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko komisijo, evropskim reševalnim skladom ESM in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) –trenutno poteka drugi pregled izvajanja tretjega programa, dogovorjenega julija 2015.

Sklad je bistveno bolj pesimističen glede tega, koliko primarnega presežka bo Grčiji uspelo zagotavljati v proračunu po izteku programa. Sinoči so se strinjali, da bo moral biti ta vsaj še pet let 3,5 odstotka BDP-ja. Kje se je dejansko zataknilo, niso hoteli pojasnjevati. "Tega ne bom pojasnjeval, da si ne zapremo možnosti za junijski dogovor," pravi Dijsselbloem.

Pogajalci priznavajo tudi, da z zavlačevanjem ovirajo grško gospodarsko okrevanje. V Atenah svež denar potrebujejo poleti, ko morajo vrniti sedem milijard starih posojil.

Daleč največja izpostavljenost
Slovenija pa je v razpravi o grškem dolgu v Bruslju znova opozorila na svojo nadpovprečno izpostavljenost pri pomoči Grčiji in izrazila pričakovanje po ustrezni obravnavi tega vprašanja.

Izpostavljenost Slovenije znaša okoli tri odstotke BDP-ja, kar je daleč največ od vseh držav, je pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Prizadevajo si, da bi se znižala na povprečje, ki je okoli 2,1 odstotka BDP-ja, oziroma nekoliko pod povprečje.

Zaveza k ustrezni obravnavi tega vprašanja je vključena v lansko majsko izjavo evrske skupine o grškem dolgu, ministrica pa pričakuje, da bo ta zaveza ponovljena tudi v novi izjavi evrske skupine, ki naj bi bila sprejeta junija.

Na vprašanje, zakaj evrski skupini v ponedeljek ni uspelo doseči dogovora o grškem dolgu, je ministrica le ponovila besede šefa evrske skupine Dijsselbloema, da je bila vrzel med pričakovanji in možnostmi prevelika.