Finančni ministri članic evrskega območja v četrtek na srečanju v Luksemburgu niso dosegli dogovora z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Naslednje in morda odločilno dejanje bo ponedeljkov vrh evrskega območja. Dogovor je še mogoč, a na potezi je Grčija, ki naj se zresni in predstavi verodostojne predloge, se glasi sporočilo Atenam.

Čas za dogovor se hitro izteka, saj mora Grčija do konca meseca, če se želi izogniti bankrotu, povrniti Mednarodnemu denarnemu skladu 1,6 milijarde evrov.

V videonagovoru grškim oblastem je predsednik Evropskega sveta dejal, da razmere postajajo kritične in da se je čas za igre iztekel. Pogovori so po njegovih besedah blizu točke, ko se bo morala Grčija odločiti, ali sprejme ponudbo za nadaljnjo pomoč ali se sooči s plačilno nesposobnostjo. Spomnil je, da se trenutni program izteče v 11 dneh, štirje meseci pogajanj pa niso obrodili sadov.

Tusk je dejal, da se morajo igre na temo, kdo bo prej popustil in kdo je bolj kriv, končati. "Ne gre za igro in ni čas za igre," je opozoril Poljak, ki predseduje voditeljem EU-ja in znotraj tega tudi vrhu evrskega območja. Gre namreč za resničnost z resničnimi potencialnimi posledicami, predvsem za običajne Grke, je poudaril.

Pred vrhom, ki ga je sklical za ponedeljek zvečer, se je treba po njegovih besedah znebiti utvar, da bodo na ravni voditeljev našli čarobne rešitve. Vrh tako ne bo zadnji korak, saj na njem ne bo tehničnih pogajanj, to je namreč naloga ministrov za finance.

"Blizu smo točke, ko se bo morala grška vlada odločiti, ali sprejme po mojem mnenju dobro ponudbo za nadaljnjo pomoč ali se sooči s plačilno nesposobnostjo," je bilo Tuskovo sporočilo. A to je lahko le grška odločitev, je dodal.

Cipras si želi solidarnosti
Medtem ko so preostale članice vse bolj črnoglede in se nekatere že pripravljajo na morebiten izstop Grčije iz območja skupne evropske valute, ostaja grški premier še naprej optimističen glede dogovora z mednarodnimi posojilodajalci, s čimer bi se prezadolžena država izognila bankrotu.

"Evropska unija, katere del smo, mora znova najti pot nazaj k njenim zakonskim načelom: solidarnosti, demokraciji in socialni pravičnosti," je dejal Cipras med dvodnevnim obiskom v Rusiji in opozoril, da to ne bo mogoče, če se bo vztrajalo pri varčevalni politiki, ki načenja socialno kohezijo in poslabšuje gospodarske razmere.

Grška dolžniška kriza je težava celotne Evrope in Evropska unija se mora odločiti med solidarnostjo in vztrajanjem pri varčevalnih ukrepih, ki ne vodijo nikamor, je prepričan grški premier.

Predtem je Cipras v intervjuju za avstrijski časopis Kurier dejal, da bi izstop Grčije iz evrskega območja pomenil tudi konec tega. Dejal je, da Grčija ne more sprejeti varčevalnih predlogov Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, saj bo to uničilo njeno gospodarstvo, a da je optimističen, da jim bo le uspelo doseči dogovor.

"Srečanje voditeljev držav z evrom v ponedeljek je pozitiven razvoj dogodkov na naši poti k dogovoru," je dejal Cipras in dodal: "Tistim, ki računajo na krizo in črne scenarije, bomo dokazali, da se motijo". "Našli bomo rešitev, ki bo spoštovala pravila Evropske unije in demokracije ter bo Grčiji omogočala, da se bo vrnila h gospodarski rasti znotraj evrskega območja," je še povedal grški premier.

Mramor ne pričakuje preboja
Slovenski finančni minister Dušan Mramor na ponedeljkovem srečanju ne pričakuje resnega preboja pri iskanju dogovora med Grčijo in mednarodnimi upniki, ki bi v zameno za reforme omogočil sprostitev naslednjega obroka pomoči v znesku 7,2 milijarde evrov.

"V ponedeljek ne pričakujem resnega preboja. Si ga želim, a ga ne pričakujem," je dejal Mramor po koncu zasedanja finančnih ministrov EU-ja. V ponedeljek se najprej znova sestanejo finančni ministri držav v evrskem območju, nato pa še voditelji evrskih članic. "Rešitve se bodo iskale naprej, vendar so stališča res zelo daleč," je ocenil minister.

Rešitev, ki jo je v četrtek na sestanku evroskupine ponudil grški finančni minister Varufakis, je bila po Mramorjevih besedah "potegnjena iz zadnjega žepa" in je daleč od tega, kar bi bilo treba doseči.

Varufakis je v četrtek povedal, da je kolegom predstavil "radikalen in celovit" predlog, ki lahko enkrat za vselej konča grško krizo ter vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in prenos 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke v evropski reševalni mehanizem ESM.

Mramor je ta predloga danes komentiral z besedami, da je bila Varufakisovega razlaga zelo dolga in kompleksna, a da niso imeli pred seboj nobenega papirja, tako da je bilo včasih zelo težko slediti, kaj je pravzaprav ideja.

Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde ter evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici so Grčijo v četrtek znova odločno opozorili, da pričakujejo verodostojne predloge.

Kaj konkretno pričakujejo, ni jasno. "Zelo težko je reči, kaj je tisto minimalno, kar je z naše strani sprejemljivo," je dejal Mramor in pojasnil, da je proces ocenjevanja ponujenih predlogov z vidika finančne vzdržnosti in plačilne sposobnosti Grčije zelo kompleksen.

Grški viri pravijo, da želijo Atene pravo ravnotežje med fiskalno konsolidacijo in vzdržnostjo dolga, torej med fiskalnimi cilji, ki jih morajo izpolniti, in pomočjo pri lajšanju dolga. Ključna odprta vprašanja naj bi bile pokojnine in davki.

Neuradno naj bi se oblikoval dogovor, ki naj bi vključeval šestmesečno podaljšanje programa, uporabo 10,9 milijarde evrov iz zdajšnjega programa pomoči, predvidenih za banke, in na koncu podaljšanja programa v zameno za uresničitev zahtevanih reform pomoč pri lajšanju grškega dolga.

Na vprašanje, ali se res oblikuje dogovor v tem okviru, je minister Mramor danes odgovoril, da o tem v četrtek niso govorili. "Pogovor je potekal o tem, kam so tri institucije z Grčijo prišle pri zbliževanju stališč," je dodal.

O slovenskem stališču do morebitnega prestrukturiranja grškega dolga pa je Mramor dejal, da Slovenija nosi relativno večje breme dolga in je bolj izpostavljena kot druge države, po podatkih Eurostata v vrednosti 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Naslednja država je izpostavljena z 2,9 odstotka BDP-ja, povprečje pa je 2,36 odstotka BDP-ja, je še izpostavil.

Če bi bilo treba zmanjšati dolžniško obremenitev Grčije oziroma zagotoviti dodatna posojila državi, bi zato Slovenija po ministrovih besedah vztrajala pri stališču, da je potrebna enakomerna razdelitev bremen med državami.

Na krizne razmere - če dogovora ne bo in Grčija konec meseca ne bo poravnala finančne obveznosti do IMF-a - se Slovenija po Mramorjevih besedah pripravlja tako, da poskuša dobiti celovito sliko, kako bi različni scenariji vplivali na slovenski finančni sistem in slovenske obveznosti, na primer z vidika unovčevanja garancij in pridobivanja sredstev z vračili odobrenih posojil. To se sicer po ministrovih navedbah počne vsak dan, ne le zaradi Grčije.

Sklic vrha evrskega območja v ponedeljek, s katerim nekateri finančni ministri niso bili zadovoljni, je Mramor komentiral z besedami, da je v EU-ju običaj, da se ne odneha, dokler ni konec, in da se poskuša najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse.

"Če pogledate samo, koliko angažmaja, koliko sredstev pravzaprav je v to vloženih, da bomo spet vsi prileteli, koliko časa gre za to ... Logika je, da poskušaš dejansko najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani," je dejal minister.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo 30. junija, če Grčija ne bo poravnala obveznosti do IMF-a, je Mramor odgovoril, da država ne more bankrotirati, temveč lahko samo obvesti upnike, da je plačilno nesposobna, potem pa se začne proces, v katerem se z upniki dogovarja za prestrukturiranje, odpis ali za kaj drugega.

O tem, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, Mramor ni želel ugibati. "Kaj bo 30. junija, je danes zelo težko reči," je sklenil.

Priprave na črn scenarij
Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ni optimističen glede dogovora, saj ne pričakuje, da bo Grčija do ponedeljka spremenila svoje stališče do reform.

Poljska premierka Ewa Kopacz je že sklicala srečanje z guvernerjem centralne banke skupaj s finančnim in zunanjim ministrom, na katerem bodo govorili o morebitnih posledicah grškega izstopa iz evrskega območja. Čeprav Poljska še ni prevzela evra, pa je članica EU-ja in zato mora biti pripravljena na vse scenarije, poudarja Kopaczeva.

"Upamo na najboljše, a se moramo pripraviti tudi na najslabše," je po še enem sestanku brez dogovora o grških reformah dejal britanski finančni minister George Osborne.

"Grški krizi bije zadnja ura, zato pozivamo grško vlado, naj sprejme dogovor, preden bo prepozno," je še dodal Osborne in povedal, da je Velika Britanija, ki ni članica evrskega območja, sprejela ukrepe za okrepitev gospodarske varnosti, tako da se lahko spoprime s takšnimi tveganji od zunaj, ki jih bo tudi uresničila. Ni pa pojasnil, za kakšne ukrepe gre.

Tudi švedska finančna ministrica Magdalena Andersson je povedala, da so pripravljeni na različne možnosti, a ob tem opozorila, da Grčija ne bo samodejno pozvana k izstopu iz Evropske unije, če konec meseca ne izpolni finančne obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). "Če se to zgodi, obstajajo številne druge možnosti," je poudarila.

Množično dvigovanje denarja
Evropska centralna banka (ECB) pa naj bi v ponedeljek odločala o morebitnem povečanju izrednih likvidnostnih sredstev za grške banke. Pred dnevi je ECB prag že zvišal za 1,1 milijarde evrov, na 84,1 milijarde evrov, predstavniki ECB-ja pa niso želeli komentirati informacij o izrednem zasedanju.

Grške banke so odvisne od financiranja ECB-ja, a osrednja denarna ustanova v evrskem območju grških obveznic ne sprejema več kot zavarovanje za posojila v rednih operacijah refinanciranja. Grške banke se tako zdaj zanašajo na mehanizem ELA, ki pa je dražji od rednih operacij refinanciranja.

V Grčiji pa se medtem nadaljuje množično dvigovanje denarja z bančnih računov, po nekaterih poročilih naj bi grški varčevalci dvignili že več kot tri milijarde evrov, kar sproža dvome o kreditni sposobnosti grških bank.