Osem držav je EU s črnega seznama davčnih oaz premestil na sivi seznam. Na fotografiji utrinek s protestov proti davčnim oazam v Londonu. Foto: EPA
Osem držav je EU s črnega seznama davčnih oaz premestil na sivi seznam. Na fotografiji utrinek s protestov proti davčnim oazam v Londonu. Foto: EPA

Osmerica, ki je črtana s črnega seznama in uvrščena na sivega, se lahko znova znajde na črnem seznamu, je opozoril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

"Še naprej bomo pozorno spremljali tako črni kot sivi seznam ter pričakujemo, da države ne bodo zgolj sprejele zavez, temveč da jih bodo tudi izvedle", pa je izpostavila slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Na sivem seznamu so države, ki sicer ne izpolnjujejo standardov, a so se na najvišji politični ravni zavezale k ukrepanju. Na črnem seznamu tako ostaja devet držav oziroma jurisdikcij: Bahrajn, Ameriška Samoa, Guam, Marshallovo otočje, Namibija, Palau, Sveta Lucija, Samoa ter Trinidad in Tobago.

Črni seznam že dokazuje svojo vrednost, je potezo komentiral bolgarski finančni minister Vladislav Goranov, ki v času šestmesečnega bolgarskega predsedovanja Svetu EU-ja vodi zasedanja finančnih ministrov. EU je sploh prvi evropski črni seznam davčnih oaz potrdil na začetku decembra lani, nanj je uvrstila 17 držav oziroma jurisdikcij.

Še 47 držav ali jurisdikcij - med njimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar - so članice tedaj uvrstile na sivi seznam, na katerem pa je zdaj 55 imen.

Medtem ko nekateri poudarjajo, da umik osmerice s črnega seznama potrjuje učinkovitost tega ukrepa, pa drugi opozarjajo, da je takšna poteza tako kmalu po potrditvi seznama skrb vzbujajoča in da spodkopava verodostojnost ukrepa.

Le Maire zahteva sankcije
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poziva k objavi zavez 55 držav ali jurisdikcij na sivem seznamu, da bo mogoč "demokratičen nadzor" nad njihovim uresničevanjem. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je znova pozval k sankcijam proti državam na črnem seznamu.

Ob potrditvi črnega seznama decembra lani je vprašanje sankcij ostalo odprto. Med mogočimi ukrepi se omenja zamrznitev evropskih sredstev ali posebna dajatev na transakcije s temi državami oziroma jurisdikcijami.

Ermanova spomnila na odlog delne prodaje NLB-ja
Ministri so razpravljali še o vrsti drugih tem, na primer o načrtovani reformi območja evra, ki vključuje idejo evropskega finančnega ministrstva, a odločitev še ni. Na sploh večjih korakov ni pričakovati pred junijem.

Ministrica Vraničar Ermanova je v Bruslju komentirala tudi dogajanje v povezavi s slovensko prošnjo za odlog delne prodaje NLB.

Spomnila je, da ima Evropska komisija dva meseca časa, da odgovori na predlog Slovenije, kar pomeni do 22. februarja. Nato ima Slovenija mesec dni časa za odziv.