Dogovor o embargu so članice EU-ja najprej dosegle na veleposlaniški ravni, nato pa so ga formalno potrdili še zunanji ministri Unije na današnjem zasedanju v Bruslju. Prepoved uvoza iranske surove nafte zaradi spornega jedrskega programa, s katerim naj bi si Iran prizadeval izdelati jedrsko orožje, bo začela veljati takoj, s prehodnim obdobjem za obstoječe pogodbe do 1. julija.

Iran v Evropo izvozi približno petino svoje nafte. Evropa je po podatkih mednarodne agencije za energijo od januarja do oktobra lani iz Irana uvozila 600.000 159-litrskih sodčkov nafte na dan, predvsem v Grčijo, Italijo in Španijo.

"Želim, da pritisk teh sankcij pripelje do pogajanj. Želim, da se Iran vrne za mizo in sprejme predloge, ki smo jih ponudili lani, ali pa pride naproti s svojimi predlogi," je bila neposredna "zunanja ministrica EU-ja" Catherine Ashton.

"Nepoštena" odločitev
Iransko zunanje ministrstvo je odločitev EU-ja o uvedbi doslej najostrejših sankcij proti Iranu ocenilo kot "nepošteno" in "obsojeno na propad". Metoda grožnje, pritiska in nepoštenih sankcij proti državi, ki ima močne razloge za svoj pristop, je obsojena na propad," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast. Kot je dodal, nove sankcije Iranu ne bodo preprečile doseganja "neodtujljivih pravic".

Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Arahi je poudaril, da bodo nove sankcije predstavljale le dodatne ovire pri iskanju rešitve za jedrski spor. Zatrdil je, da Teheran ne bo popuščal, da pa vrata za "naklonjena pogajanja" ostajajo odprta.

"Modrec": Takojšnja ustavitev izvoza nafte EU-ju
Prvi uradni odziv iz Irana je že prišel: Država naj takoj ustavi dobavo surove nafte Evropi in najbolj odvisne države s tem prikrajša za polletno prehodno obdobje. Agencija Fars navaja mnenje Ali Falahiana, nekdanjega obveščevalnega ministra in člena vplivnega sveta modrecev, ki velja za najvišji organ odločanja v islamski republiki.

Falahian je odločen: "Najbolje je, da sami ustavimo izvoz nafte, še pred iztekom teh prehodnih šestih mesecev in preden uresničijo načrt o embargu. Če povečujejo pritisk na našo državo, bi Iran lahko zaprl Hormuško ožino, s čimer bi lahko olajšali in zmanjšali pritisk. Zaprtje ožine je vsekakor ena od možnosti."

Grki z ugodnimi pogoji najdlje proti
Pri pogajanjih o naftnem embargu so bile težave predvsem zaradi Grčije, ki je najbolj odvisna od iranske nafte in obenem najbolj finančno ranljiva članica unije. Teheran je namreč Grčiji zagotovil precej ugodne uvozne pogoje, ki jih je težko pričakovati od alternativnih izvoznikov.

Grčija je sprva zahtevala enoletno ali daljše prehodno obdobje, medtem ko so Francija, Nemčija in Velika Britanija želele embargo uvesti čim prej. V intenzivnih pogajanjih naj bi sedaj Evropska unija našla alternativne izvoznike, na primer Savdsko Arabijo, ki velja za smrtnega sovražnika Irana in je v zadnjih mesecih izjemno dejavna pri omejevanju iranskega vpliva. Embargo bo sicer ponovno proučen najpozneje do maja, torej na zasedanju zunanjih ministrov aprila.

Ob naftnih še bančne sankcije proti Iranu
EU je doslej že uvedel niz sankcij proti Iranu. Zamrznil je premoženje več kot 400 iranskim podjetjem in 113 osebam, uvedel omejitve na izvoz številnih občutljivih proizvodov in prepovedal vlaganja v sektor ogljikovodikov.

Ministri so se odločili tudi za sankcije proti iranski centralni banki, in sicer naj bi zamrznili del transakcij z banko. Poleg tega naj bi zamrznili premoženje osmih iranskih ustanov.

Po novembru stopnjevanje pritiska na Teheran
Nove sankcije Evropske unije je novo zaostrovanje v odnosih med Iranom in ZDA, Izraelom, EU-jem in sunitskimi arabskimi državami v zadnjih mesecih. Teheran je postal tarča intenzivnih obtožb, groženj in sankcij, potem ko je novembra Mednarodna agencija za jedrsko energijo objavila obsežno poročilo, v katerem je poudarjeno, da Iran v okviru jedrskega programa proučuje tudi postopke, ki so bolj uporabni v vojaške namene.

Številni vidni politiki v ZDA in Izraelu že eno leto odkrito navijajo za napad vsaj na iranske jedrske objekte, na kar Iran odgovarja z vsemi razpoložljivimi sredstvi: aretacijami in obtožbami vohunov, prestrezanjem "nevidnih" brezpilotnih vohunskih letal, obsežnimi vojaškimi vajami in grožnjami o zapiranju Hormuške ožine. Tukaj je še serija atentatov na iranske jedrske fizike, za katerimi najverjetneje stojijo ameriške in izraelske obveščevalne službe.

Kdo in kaj bo presekalo krog groženj?
Uradni Teheran je ob grožnjah Evropske unije z naftnim embargom napovedal oster odziv, saj takšen ukrep dojemajo kot vojno napoved. Izvoz surove nafte je ključen za krhko gospodarstvo države, ki si le s težavo zagotavlja zadostno količino rafiniranih goriv za lastne potrebe. Zahod zahteva popolno zaustavitev jedrskega programa in popolno odprtje države nadzoru inšpektorjem IAEA-ja, medtem ko režimu, ki se ubada s kopica drugih perečih težav, zaradi poenotenja države ustreza prav močan zunanji pritisk.