NE Krško je le eden izmed 132 reaktorjev znotraj Evropske unije, ki si želi redne stresne teste. Foto: Goran Rovan
NE Krško je le eden izmed 132 reaktorjev znotraj Evropske unije, ki si želi redne stresne teste. Foto: Goran Rovan
Fukušima Daiči
Zaradi jedrske nesreče v Fukušimi, ki sta jo zakrivila silovit potres in visok cunami, so v Evropi preverili varnost jedrskih elektrarn, če bi se tudi tu zgodile takšne ali drugačne naravne ali/in človeške nesreče. Foto: EPA

Predlog je pripravila na podlagi stresnih testov jedrskih elektrarn, ki jih je Evropska unija izvedla v odziv na jedrsko katastrofo v Fukušimi marca 2011, da bi preprečila podobne nesreče v Evropi. Predlog novih pravil o jedrski varnosti spreminja direktivo o jedrski varnosti iz leta 2009. Gre za nove varnostne cilje za ves EU, ki naj bi občutno znižali tveganja ter zaščitili ljudi in okolje.

Predlog za izboljšanje jedrske varnosti
Z uvedbo sistema rednih evropskih medsebojnih strokovnih pregledov, povečanjem preglednosti v povezavi z jedrsko varnostjo in okrepitvijo pooblastil nacionalnih regulatorjev je predlog usmerjen v stalno izboljševanje jedrske varnosti po vsem EU-ju, poudarjajo v Komisiji.

"Države članice se morajo same odločiti, ali želijo proizvajati jedrsko energijo. Dejstvo pa je, da v Evropi že zdaj deluje 132 jedrskih reaktorjev. Naloga komisije je zagotoviti, da bo prav v vseh varnost prednostna naloga," je poudaril evropski komisar za energijo Günther Oettinger.

Krško dobro prestalo stresni test
Predlog je Komisija pripravila na podlagi stresnih testov evropskih nukleark. Glavno sporočilo ob predstavitvi končnih rezultatov teh testov oktobra lani je bilo: varnost nukleark v EU-ju je zadovoljiva, nobene ni treba takoj zapreti, a skoraj povsod se priporočajo izboljšave. Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih odrezala dobro, a kot druge jedrske elektrarne so jo ocenjevalci opozorili na nekatera varnostna vprašanja.

Vpogled v jedrsko varnost Evrope
EU je dobil z izvedbo stresnih testov prvič celovit pregled varnosti v vseh 132 delujočih jedrskih reaktorjih v 14 članicah - Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.

Komisar Oettinger je tedaj tudi izpostavil, da je pomembno vedeti, kje so standardi slabši od tistih, ki jih priporoča Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), in opozoril, da precej nukleark od katastrofe v Černobilu leta 1986 še ni izpolnilo vseh mednarodnih standardov.

Upoštevali dejavnik naravnih in človeških nesreč
V okviru stresnih testov se je preverjala varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi in ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.