Vaša ocena: 
Ocena 2.1 od 46 glasov
Ocenite to novico!
Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je stanje glede temeljnih pravic na Madžarskem tako resno, da opravičuje sprožitev formalnega postopka, v katerem bi ugotavljali, ali gre za "tveganje resne kršitve" vrednot EU-ja. Gre za poziv k sprožitvi 7. člena pogodbe, ki lahko vodi v začasen odvzem glasovalnih pravic.
Resolucija navaja resno tveganje, da Madžarska krši temeljne vrednote EU-ja. Odboru parlamenta za notranje zadeve nalaga preučitev razmer in pripravo poročila, na podlagi katerega bi nato Evropski parlament glasoval o tem, ali naj državam članicam predlaga, da ugotovijo "jasno tveganje resnih kršitev vrednot EU-ja".
"Madžarska je preizkus za EU, da dokaže svojo sposobnost in voljo, da se odzove na tveganja in kršitve svojih temeljnih vrednot," piše v resoluciji, ki je bila potrjena s 393 glasovi proti 221. Pripravile so jo politične skupine socialdemokratov, liberalcev, zelenih in levice, zanjo pa so glasovali tudi nekateri poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), v katero spada tudi stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Poslabšanje stanja pravne države
Kot piše v resoluciji, se je v preteklih letih na Madžarskem "bistveno poslabšalo stanje pravne države, demokracije in temeljnih pravic". Močno omejene naj bi postale pravica do svobodnega izražanja, akademska svoboda, človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter svoboda zborovanja.
Postopek uporabe 7. člena je dvodelen: prvi del je preventiven in se uporablja v primeru tveganj resnih kršitev, drugi pa predvideva sankcije v primeru obstoja resnih kršitev, vključno z začasnim odvzemom glasovalnih pravic. Sedmi člen lahko sprožijo tretjina članic, Evropski parlament ali Evropska komisija. Obstoj resnih kršitev lahko opredelijo le voditelji članic EU-ja s soglasjem, o sankcijah pa nato odločajo članice s kvalificirano večino. Doslej člen še ni bil uporabljen proti nobeni državi.
Madžarska vlada je bila že tarča kritik v Bruslju zaradi svoje politike do migrantov in obravnave civilne družbe. Zaradi nedavno sprejetega visokošolskega zakona je Evropska komisija že aprila sprožila pravni postopek proti Madžarski. Zakon naj bi zaradi omejitev za tuje univerze privedel do zaprtja zasebne ameriške Srednjeevropske univerze (CEU) milijarderja Georgea Sorosa. Poslanci so v resoluciji kritični, da tovrstni postopki večinoma ne pripeljejo do sprememb. Evropska komisija naj bi se osredotočila na tehnične vidike in zanemarila učinke na stanje pravne države, so zapisali.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto se je na resolucijo Evropskega parlamenta odzval, da gre za "nov napad omrežja Georgea Sorosa". Evropske institucije očitno ne morejo sprejeti, da se madžarska vlada upira vsem mednarodnim pritiskom in se posveča varnosti madžarskega ljudstva, je dejal Szijjarto. "Ne glede na to, kakšen pritisk izvajajo na nas, ne glede na to, kakšne resolucije Evropski parlament sprejema, bo madžarska vlada še naprej osredotočena na varnost Madžarov in vsi se lahko zanesete na to, da nobenemu nezakonitemu pribežniku ne bomo dopustili, da stopi na Madžarsko."
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.
S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!