Glede na vse anketirance, torej od tistih, ki se bodo volitev gotovo udeležili, do tistih, ki se volitev gotovo ne bodo udeležili, bi 12,6 odstotka anketirancev glasovalo za listo SDS, 9,6 odstotka za listo SLS-a in NSi-ja, sledi lista Igorja Šoltesa Verjamem s 6,4 odstotka, lista Jelka Kacina bi prejela 4,6 odstotka, nekaj manj, 4,5 odstotka bi šlo listi PS-ja, DeSUS pa bi prejel 3,4 odstotka. Druge stranke oziroma liste nimajo možnosti za uvrstitev v Evropski parlament, kaže anketa.

Če upoštevamo samo tiste vprašane, ki bodo gotovo volili, pa so rezultati drugačni. Sodeč po teh podatkih, bi dobila lista SDS-a 27,1 odstotka podpore, sledila bi lista NSi-ja in SLS-a z 19 odstotki, lista Verjamem bi prejela 9,6 odstotka, lista Jelka Kacina pa 8,5 odstotka. Sledili bi lista PS-ja s 7,8 in lista DeSUS-a s 7,1 odstotka. Lista SD-ja pa bi prejela 6,6 odstotka. Med listami, ki bi prejele nad 1 odstotek, so še lista SNS-a s 4,6 odstotka, lista Združene levice s 3,9 odstotka, lista Sanjska služba z 1,5 odstotka in lista DL-a z 1,4 odstotka.

Če se ti podatki prevedejo v volilno napoved glede števila osvojenih mandatov, pa je slika naslednja: SDS naj bi prejel od 2 do 3 mandate, sledili bi SLS in NSi z 2 mandatoma. Verjamem bi dobil 1 mandat, prav tako lista Jelka Kacina, PS, SD in DeSUS pa lahko dobijo 1 mandat ali pa tudi ne. Druge liste naj ne bi imele možnosti za osvojitev poslanskega mandata.

Direktor agencije Ninamedia Nikola Damjanić je ob razgrnitvi podatkov dejal, da je Milanu Zveru podpora od sredine maja rahlo naraščala, Lojze Peterle je vzdrževal ves čas stabilno podporo okoli 10 odstotkov, velik padec pa je doživel Igor Šoltes. S približno 10 odstotkov je padel na 5,1-odstotno podporo. Damjanić meni, da so padec povzročile medijska poročanja o Šoltesu v zadnjih dneh.

Podpora je padla tudi Kacinu, a kljub temu pretendira na mandat, Ivu Vajglu pa je podpora v tem času opazno narasla, tako da bi tudi on lahko osvojil mandat.

Z nižjo udeležbo desnici 6 mandatov?
Nedeljskih volitev se namerava zanesljivo udeležiti dobra tretjina anketirancev, oziroma 34,5 odstotka, 25,3 odstotka pa jih bo verjetno volilo. Zagotovo se volitev, sodeč po anketi, ne bo udeležilo 16,1 odstotka anketirancev, skoraj identično, 16,2 odstotka pa se jih volitev verjetno ne bo udeležilo. Damjanić je ob tem dejal, da če bo udeležba nižja od pričakovane, lahko prejme desnica celo 6 mandatov.

Ninamedia ugotavlja, da se namerava volitev udeležiti nekoliko več žensk, najstarejših anketirancev, najvišje izobraženih, upokojencev, Gorenjcev in tistih, ki bi volili NSi (69,1 %) in SDS (74,0 %). Bolj hodijo na volitve tudi v urbanih okoljih, je dodal Damjanić.

Damjanić je pojasnil, da je delež neopredeljenih naraščal z bližanjem volitev. Ob tem je poudaril, da je udeležba med mladimi okoli trikrat nižja kot udeležba med starejšimi volivci. Pričujoča anketa je "kakovosten presek krvne slike slovenskega volilnega telesa," je dejal Damjanić. Po njegovem mnenju je način anketiranja preko stacionarnih telefonov ravno zaradi toliko nižje udeležbe mlajših še primeren in projekcije ne odstopajo veliko od dejanskih rezultatov.