Na Poljskem je sicer začel veljati sporen zakon o vrhovnem sodišču, zaradi katerega je v pokoj prisiljenih več kot deset vrhovnih sodnikov, kar so kritiki označili za čistko z namenom nastavitve vladajoči stranki Zakon in pravičnost naklonjenih sodnikov.

"Spoštovanje nacionalnih identitet je eden izmed stebrov Evropske unije," je poudaril v razpravi o prihodnosti EU-ja z evropskimi poslanci in poslankami. "Vsaka država ima pravico do oblikovanja lastnega pravnega sistema v skladu s svojimi tradicijami," je poudaril in zatrdil, da ima Poljska "globoke korenine v parlamentarizmu in vladavini prava".

Pohvale in opozorila
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je pohvalil dosežke Poljske od njenega vstopa v EU leta 2004, je pa poudaril, da je Unija "skupnost prava". Če "obstaja sistematična grožnja pravni državi, ni mogoče kar zamižati in reči, da je to nacionalna zadeva", je povedal. "Kjer je oslabljena delitev oblasti in ogrožena neodvisnost sodstva, bo prizadeta celotna skupnost," je navedel. Zavzel se je za nadaljevanje dialoga z Varšavo in poudaril, da je napredek mogoč.

Do poljskih reform so bili kritični tudi v največjih političnih skupinah v Evropskem parlamentu – Evropski ljudski stranki (EPP), evropskih socialdemokratih (S&D), liberalcih (ALDE) in Zelenih. Številni poslanci in poslanke so v rokah držali napise "pravna država".

Morawieckega pa so v razpravi podprli Evropski konservativci in reformisti, katerih članica je tudi poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost, in Evropa narodov in svobode, ki ji pripadata avstrijska skrajno desna Svobodnjaška stranka (FPÖ) in francoski skrajno desni Nacionalni zbor (prej Nacionalna fronta).

Prisilno upokojevanje sodnikov
Evropska komisija je v ponedeljek zaradi reforme vrhovnega sodišča sprožila pravni postopek proti Poljski. Začela je namreč veljati nova upokojitvena starost za vrhovne sodnike, ki so jo z zakonom znižali s 70 na 65 let. Tako bi moralo 27 od 72 poljskih vrhovnih sodnikov z današnjim dnem v pokoj. 16 jih je v skladu z novim zakonom predsednika Andrzeja Dudo zaprosilo za podaljšanje mandata, kar zakon omogoča, enajst drugih, ki za to niso zaprosili, pa so z današnjim dnem upokojili.

Med njimi je tudi predsednica sodišča Malgorzata Gersdorf, ki ni zaprosila za podaljšanje, saj se ji šestletni mandat predsednice izteče leta 2020. Danes je prišla na sodišče, kjer jo je pozdravilo več tisoč podpornikov, ki so vzklikali "svobodna sodišča" in "ustava".

"Ne vpletam se v politiko. To delam zato, da zaščitim vladavino prava in pokažem resnico o meji med ustavo in kršenjem ustave," je povedala sodnica, ki ne priznava upokojitve, saj vztraja, da njen mandat ščiti ustava. "Upam, da se bo pravni red vrnil na Poljsko," je poudarila pred sodiščem.

Evropska komisija je sicer decembra lani zaradi več spornih pravosodnih reform proti Poljski sprožila tudi postopek v okviru 7. člena pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Morawiecki je sicer v Evropskem parlamentu poudaril, da želi Poljska igrati konstruktivno vlogo v Uniji in se zavzel za nadaljevanje poglabljanja notranjega trga. Opozoril je, da številni Evropejci zaradi številnih kriz, ki so prizadele EU, niso več navdušeni nad Unijo. Ob tem je posvaril pred "usodnimi vizijami" evropske superdržave, s katerimi se sam ne strinja.