Trenutna formulacija zakona za slovensko manjšino ne zagotavlja zajamčene izvolitve, kot velja za pripadnike nemške manjšine v Gornjem Poadižju in za Francoze v dolini Aosta. Foto: EPA
Trenutna formulacija zakona za slovensko manjšino ne zagotavlja zajamčene izvolitve, kot velja za pripadnike nemške manjšine v Gornjem Poadižju in za Francoze v dolini Aosta. Foto: EPA
Bodo predstavniki slovenske manjšine dobili v rimskem parlamentu zagotovljen prostor? Foto: EPA

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj sta v pismu predsednikoma Italije in Slovenije, Sergiu Mattarellu in Borutu Pahorju, navedla, da je bila do zdaj prisotnost slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu zagotovljena izključno zaradi naklonjenosti strank levosredinskega bloka. Tako je bila tudi na zadnjih, marčevskih parlamentarnih volitvah na listi Demokratske stranke izvoljena slovenska senatorka Tatjana Rojc.

Resno pa ju skrbi, če bodo "v prihodnosti lahko še računali na predragoceno slovensko prisotnost v rimskem parlamentu". Prepričana sta, da bi si morala slovenska narodna skupnost "po institucionalno-državniški poti zagotoviti mesto tako v senatu kot tudi v poslanski zbornici, v spoštovanju specifične norme zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001", so danes sporočili v skupnem sporočilu za javnost iz obeh krovnih organizacij.

Formulacija samega zakona namreč ne zagotavlja zajamčene izvolitve, kot velja za pripadnike nemške manjšine v Gornjem Poadižju in za Francoze v dolini Aosta.

Pomembna vloga slovenskih predstavnikov
Ker obstaja možnost, da bi zdajšnja mandatna doba parlamenta trajala manj od zakonsko predvidene in da bi medtem v volilni zakon lahko vnesli določene spremembe, je po njuni oceni pomembno, "da bi se upoštevala tudi možnost večje slovenske parlamentarne gotovosti".

Vloga slovenskih predstavnikov v parlamentu v Rimu je bila namreč "vedno pomembna, saj so veliko storili v prid naše narodne skupnosti, širše deželne stvarnosti in ne nazadnje v podporo povezovanja čezmejnega prostora ter za krepitev dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo", sta poudarila.

Dodala sta še, da sta s svojimi stališči glede prisotnosti slovenskih predstavnikov v italijanskem parlamentu in v povezavi z nastankom novega volilnega zakona seznanila predsednika obeh domov italijanskega parlamenta. "Istočasno pa sva prepričana, da bova lahko računala tudi na vajino pomoč in naprezanje za to, da bo slovenska narodna skupnost v Italiji še vedno lahko primerno zastopana v parlamentu," sta še zapisala v pismu predsednikoma Italije in Slovenije.