Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 5 glasov Ocenite to novico!
Evropska komisija je za obdobje 2021-2027 predlagala evropski proračun v vrednosti 1.135 milijard evrov v obveznostih, izraženo v cenah iz leta 2018. Foto: BoBo
Jean-Claude Juncker
Kmetijstvo
Večji rez v denar za kmetijstvo je vznejevoljil predvsem Francijo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Dodaj v

Prva razprava o proračunu EU-ja: veliko nezadovoljstva z vseh strani

Zasedanje ministrov EU-ja za evropske zadeve
14. maj 2018 ob 17:04
Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Članice EU-ja so prvič razpravljale o predlogu večletnega proračuna Unije za obdobje 2021-2027. Razprava je potekala po pričakovanjih, veliko je nezadovoljstva z vseh strani.

Nezadovoljne so tako države, ki želijo ohraniti sredstva v okviru kohezijske in skupne kmetijske politike, kot neto plačnice, ki se ne strinjajo z obsegom proračuna, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, ki je Slovenijo zastopal na zasedanju ministrov EU-ja, pristojnih za evropske zadeve.

Slovenijo zelo skrbijo predlagani rezi sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja, je povedal. Podrobna stališča bo država oblikovala, potem ko bo znana metodologija za razdelitev kohezijskih sredstev, ki se pričakuje konec meseca.

Sicer pa Slovenija po besedah državnega sekretarja pozdravlja ambiciozen predlog prvega večletnega proračuna Unije po brexitu oziroma dejstvo, da komisija proračuna ni znižala, in pričakuje, da bo komisija zagotovila pošteno razdeljevanje sredstev, saj je proces konvergence eden temeljnih v EU-ju.

Komisar za proračun Günther Oettinger je države pozval k prožnosti in zatrdil, da bo komisija pogajanja vodila transparentno in pošteno, da bi zagotovila posodobitev evropskega proračuna, tako da bo upošteval nove prioritete, kot so migracije in varnost, je še povedal Mirošič.

Precej nezadovoljstva med članicami
To je bila prva politična razprava, države so predstavile svoja okvirna stališča. Največja članica Nemčija je na primer poudarila, da je pripravljena prevzeti več finančne in politične odgovornosti za boljšo Evropo, kot je povedal nemški državni sekretar na zunanjem ministrstvu Michael Roth.

Nemčija po Rothovih besedah pozdravlja dejstvo, da želi Evropa prevzeti več odgovornosti v sektorjih prihodnosti, kot so raziskave, zaščita podnebja in zunanjih mej ter krepitev EU-ja na mednarodni ravni.

Obenem je treba po navedbah nemškega državnega sekretarja poudariti, da je ena temeljnih nalog evropskega proračuna zmanjšati gospodarske in socialne neenakosti, pri čemer pozdravljajo tesnejšo povezavo med kohezijsko politiko in vladavino prava.

Francija se je pričakovano izrekla proti rezom skupne kmetijske politike, ki jih je predlagala komisija. Francosko odločno in globoko nestrinjanje z drastičnimi rezi kmetijske politike je v Bruslju potrdila ministrica za evropske zadeve Nathalie Loiseau.

Evropska komisija je predlagala po svoji oceni "razumen, realističen, pragmatičen in odgovoren" proračun za obdobje 2021-2027, ki naj bi omogočil ambiciozen nov začetek EU-ja brez Britanije. Predlagala je obseg 1,11 BND-ja Unije, medtem ko zdajšnji znaša približno odstotek BND-ja.

Različni rezi
Za kohezijo, ki je tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami ter se pogosto opisuje kot glavna naložbena politika EU-ja, je predlaganih približno 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah. Komisija trdi, da gre za sedemodstotni rez v primerjavi z zdajšnjim stanjem.

Za skupno kmetijsko politiko je predlaganih 324 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah. Komisija govori o petodstotnem rezu. Razlika med predlaganim in zdajšnjim večletnim proračunom za skupno kmetijsko politiko je po besedah evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana 17 milijard evrov.

Prva politična razprava o proračunskem predlogu je sicer pokazala, da je dogovor do evropskih volitev maja prihodnje leto, kar si želi komisija, malo verjeten.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
samogledam
# 14.05.2018 ob 17:34
a bodo zmanjšali birokracijo in znižali prestižne plače, ki so sramotna kraja od žuljev in odrekanj delovnih ljudi ?
alcatraz
# 14.05.2018 ob 18:06
Aja, še nekaj:
če bi striktno UKINILI DAVČNE OAZE, bi bilo za vse vas keša več kot dovolj!
runcajz
# 14.05.2018 ob 17:43
Sem pa mislil, da so samo pri nas levaki krivi za to, da je premalo denarja. Vsaj sodeč po komentarjih šank ekonomistov, kadar gre za kakšno gospodarsko ali denarno temo.

To pa sedaj dogaja v EU. Nihče ni zadovoljen, eni, ker dajejo preveč, drugi, ker dobijo premalo
Pa nikjer nobenih Murgel, pa levičarjev, kot pri nas, da bi jih lahko naredili za dežurne krivce!
Morda pa bosta Zver in Šulinova kaj pogruntala, ko sta že pri koritu !
MikiSkokc
# 14.05.2018 ob 20:51
če bi striktno UKINILI DAVČNE OAZE, bi bilo za vse vas keša več kot dovolj!

Kako pa bi to naredil?
Alchemist
# 15.05.2018 ob 16:46
Vsi bi imeli koristi. Noben ne bi rad nič plačal.

Še posebej pa noben ne bi rad nič plačal za tiste necivilizirane in lene vzhodnjake in južnjake. Khm...

Skratka, treba začeti razbijati stereotipe in začeti opozarjati na to, da od EU imamo koristi vsi in bi imeli vsi škodo, če je ne bi bilo. Vključno z najbogatejšimi neto-plačnicami. Konvergenca ekonomske razvitosti držav članic mora ostati prioriteta in glavni cilj EU. Res da je Nemčija neto plačnica, ampak brez obsežnega vzhodnoevropskega trga, ki gravitira nanjo, bi bila danes v precej precej slabši ekonomski kondiciji.
Skippy
# 14.05.2018 ob 20:57
In kako točno ukineš davčno oazo? A boš kar ukinil posamezne države?

Od kje jemljete te otročje komentarje :))))
Springbok
# 15.05.2018 ob 09:41
Gre za predlog Komisje, o katerem se zdaj pogajajo države članice in Evropski parlament.

Zanimivo pa je, da še nihče v Sloveniji ni komentiral dejstva, da se s predlaganim zmanjšanjem deležev za kemtijsvo in kohezijo zmanjšuje del sredstev, ki se deli državam članicam po vnaprej znanih ključih. Predlaga pa se več sredstev na primer za raziskave, innovacije, digitalizacijo in Erasmus, kjer prejemniki niso države članice, ampak podjetja, raziskovalne ustanove in posamezniki neposredno. Ta sredstva nimajo vnaprej določene državne zastavice. Zato se meja med državami netoprejemnicami in netoplačnicami postopoma zabriše. Nasvet: podjetja in raziskovalci se bodo morali bolje vključiti v podjetniške mreže, zlasti nemške in francoske.

In končno: zaradi Brexita bo statistični učinek, da bo Slovenija kmalu namesto neto prejemnica postala netoplačnica. Po širitvi EU na Balkan pa bo to gotovost.
Krok
# 15.05.2018 ob 13:53
Naši so lahko nezadovoljni samo s sabo - ker so tako slabi pri diplomaciji, da ne znajo iztržit dovolj sredstev iz Evrope.
MZ
# 15.05.2018 ob 11:50
Razprtije okoli proračuna....kaj ni to eden od razlogov, da je padla SFRJ? In ja...tudi v EU bo nekaterim prej ko slej prekipelo, da plačujejo enormne takse za napajanje preobsežne birokracije, zgubaških ekonomij in brezveznih evropskih projektih, ki so razen morda pranja denarja sami sebi namen.
Roky89
# 16.05.2018 ob 21:35
@mb128
To misliš, ker je takšna mentaliteta povprečnega slovenca, kjer hoče itak vsak vse, pa boh ne daj, da bi kdo drug še kej dobil. Groza če celo več! Tega pa tukaj ni. Bil je podan predlog in okoli predloga se bo zdej dogovarjalo. Tako zadeva funkcionira že 60 let in vsakič je še bil nek halo, pa so se potem sporazumeli in delali dalje.
mb128
# 16.05.2018 ob 18:21
Eh ja ko se gre za pogačo še brat brata ne pozna kajšele da bi članica članico! Torej to sploh ni presenečenje.
pobrisan
# 16.05.2018 ob 10:10
MikiSkokc

če bi striktno UKINILI DAVČNE OAZE, bi bilo za vse vas keša več kot dovolj!

Kako pa bi to naredil?
---------------

Vse se da če se hoče. Mogoče kakšni ukrepi, sankcije?
zapravico
# 15.05.2018 ob 08:35
Zmeraj isto,bogati jebejo revne
Roky89
# 14.05.2018 ob 20:47
Veliko nezadovoljstvo iz vseh strani je zelo dober znak. To pomeni, da se bodo dogovorili za tak proračun, da bodo vse vsaj nekak zadovoljni z njem. Do tja pa je še dolga pot. V vsakem primeru pa zelo zanimivo.
alcatraz
# 14.05.2018 ob 18:04
bruseljski kamelot z nikolitreznimjunkerašem na čelu.
kaj ste pa pričakovali?
Roky89
# 14.05.2018 ob 23:33
@Skippy
Ma, eni razumejo delovanje sveta na nivoju osnovnošolskih otrok. Pogledati širše in razumeti implikacije lastnega razmišljanja premorejo očitno le redki... Isto je z razumevanjem demokracije.
Kazalo