Sredstva za kohezijsko politiko in razvoj podeželja so za Slovenijo nujna. Foto: BoBo
Sredstva za kohezijsko politiko in razvoj podeželja so za Slovenijo nujna. Foto: BoBo
Herman Van Rompuy
Van Rompuy bo prenovljen predlog proračuna predstavil v četrtek. Foto: EPA

Predsednik Evropskega sveta predlaga, naj se izhodiščni predlog Evropske komisije, po katerem bi naslednji večletni proračun za obveznosti znašal 1.033 milijard evrov, oklesti za 75 milijard evrov.

S tem bi prišlo do ostrih rezov v sredstva za kohezijsko politiko, ki je za Slovenijo v pogajanjih o večletnem evropskem proračunu poleg sredstev za razvoj podeželja ključna.

"To za Slovenijo pomeni, da bi bila močno prizadeta s temi rezi. Z zadnjim predlogom bi lahko izgubili malo več kot 40 odstotkov kohezijskih sredstev in zato ta predlog, kakšen je, za nas ni sprejemljiv," je dejal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

To pomeni 40 odstotkov manj v primerjavi z zdajšnjim večletnim finančnim okvirom 2007-2013, ko je bilo Sloveniji za kohezijsko politiko namenjenih 4,3 milijarde evrov.

Po besedah Senčarja so s predlogom Van Rompuya nezadovoljne tudi številne druge članice, zlasti neto prejemnice, a neto plačnice na drugi strani menijo, da so potrebni še dodatni rezi v evropski proračun. Senčar dodaja, da se "približuje možnost dogovora".

Senčar je pojasnil, da rezi vsekakor bodo in da je jasno, da se bo obseg proračuna znižal v primerjavi z zdajšnjim, jasno pa je tudi, da je Slovenija v tem obdobju nadoknadila nekaj razvojnega zaostanka za evropskim povprečjem.

Manj vplačil Slovenije
Zaradi obeh dejstev je jasno, da bo Slovenija soočena z manj prilivi v svoj proračun iz naslova evropskih sredstev.

"Je pa za nas ključno, ko govorimo o posameznih politikah, da so ti rezi uravnoteženi in da se približno primerljive kategorije držav članic med seboj primerjajo, da so torej rezi takšni, da so v globalnem smislu pravični in tudi pravični do posameznih kategorij držav članic," pojasnjuje državni sekretar.

Za zdaj je še nemogoče govoriti o konkretnih številkah o prihodnjem položaju Slovenije, tudi to, kolikšna bodo vplačila v proračun, ki pa se seveda s krčenjem obsega proračuna seveda zmanjšujejo.

Končni dogovor o prihodkovni strani proračuna bo odvisen od razpleta pogajanj o britanskem rabatu in drugih pavšalnih povračil za nekatere ključne neto prejemnice.

Tu je še odprto vprašanje, katere članice naj prispevajo k tem pavšalnim povračilom. Slovenija se zelo zavzema za to, da morajo prispevati vse članice.