Obžalujem, da slovenska vlada ni imela dovolj poguma, da bi Ceto zavrnila. S tem se uklanjamo interesom kapitala in velikih korporacij, namesto da bi dolgoročno zaščitili pravice, standarde in interese državljanov, za katere smo se borili dolga desetletja. Zagotovila vlade, da so pomisleki Slovenije upoštevani v skupni deklaratorni izjavi, ki bo dodana Ceti, ne zdržijo resne presoje, saj gre zgolj za kozmetične popravke, ki v svojem bistvu ne morejo odpraviti ključnih pomanjkljivosti Cete. Kako lahko vse škodljive vidike kompleksnega sporazuma, ki ima kar 1.600 strani, odpravimo z dodanimi izjavami, dolgimi nekaj strani? Prav tako je po do zdaj znanih informacijah vsebina skupne izjave EU-ja in Kanade presplošna in preskopa, da bi zajela vse pomisleke in tveganja, še pomembneje pa je vprašanje, kakšna sploh je njena pravna teža? Kot vemo, je sporazum že dokončan in njegove vsebine ni več mogoče spreminjati, kar sta potrdili tako evropska kot kanadska stran, zato se bojim, da gre zgolj še za en poskus pomiritve javnosti, učinek tega pa je v resnici zelo minimalen in predvsem navidezen.
To, da bodo iz začasne veljave izključili mednarodna arbitražna sodišča, seveda ni dovolj, saj je tveganj tudi v drugih delih sporazuma ogromno. Še zlasti nas lahko skrbijo področja kmetijstva, prehrane, okolja, socialnih in delavskih standardov, pa tudi previdnostno načelo, ki je temelj delovanja evropskega trga. Sprašujem se, kaj se bo v času začasne veljave sporazuma dogajalo z vsemi temi za Evropejce ključnimi področji?
Evropskim trgovinskim ministrom ni uspelo doseči soglasja glede trgovinskega sporazuma Ceta, ki naj bi ga sicer podpisali na vrhu EU-Kanada prihodnji četrtek. Podpis sporazuma bi pomenil njegovo začasno uporabo po dodatni potrditvi v Evropskem parlamentu. Kar naj bi se zgodilo na začetku prihodnjega leta. Dokončno veljavo sporazuma Ceta pa naj bi potrdili še nacionalni parlamenti.
Toda zadeve se bodo začele odvijati šele, ko bo soglasje dala Belgija oz. njen frankofonski del Valonija. Tamkajšnji parlament v Namurju je konec prejšnjega tedna s 46 glasovi proti 16 zavrnil sporazum Ceta. Belgija pa brez privoljenja regionalnih parlamentov ne more podpreti sporazuma.
Valonci naj bi sporazumu nasprotovali zaradi zaskrbljenosti tamkajšnjih kmetov, saj bi bili lahko prizadeti zaradi uvoza cenejše hrane iz Kanade, pri čemer izpostavljajo svinjino in govedino. Tamkajšnji sindikati pa, tako kot večina njihovih evropskih kolegov, nasprotujejo sporazumu Ceta, ker bi lahko nižal delavske pravice, ki so bile dosežene v preteklosti. V Valoniji so se sicer pojavljali tudi "lokalni" argumenti, da bo od sporazuma s Kanado daljši konec potegnil premožnejši del Belgije, Flandrija, ki je tudi podprla sprejem sporazuma Ceta.
Dovoljenje za začasno uporabo sporazuma Ceta je tako dalo 27 držav članic EU-ja in pol. Zato se nadaljuje prepričevanje "upornega" juga Belgije, da po hitrem postopku privoli v podpis sporazuma Ceta sredi prihodnjega tedna. Po poročanju Euobserverja so Belgiji postavili rok za odločitev do petka, sicer ne bo podpisa sporazuma.
Naslednji korak bo evropski parlament
Če bodo v dobrobit sporazuma Ceta prepričani tudi Valonci, bodo sprejem trgovinskega sporazuma, ki mu nasprotuje oz. imajo pomisleke o njem milijoni evropskih državljanov, morda preprečili poslanci evropskega parlamenta. Toda številni evropski poslanci, med njimi tudi slovenski menijo, da je sporazum Ceta dober. Največ nasprotnikov pa ima med evropskimi Zelenimi.
"Kljub temu velikemu nasprotovanju javnosti so vlade držav članic EU-ja tik pred podpisom sporazuma. Očitno mnenje javnosti in množičen upor proti Ceti zelo malo štejeta, kar je nedopustno. Predvidevam, da se bo zmeda, ki smo ji v zadnjih dneh priča pri iskanju podpore med vladami držav članic, pokazala tudi v Evropskem parlamentu. Očitno se bo do zadnjega iskala podpora, tudi s pritiski in izsiljevanjem, kot smo mu zdaj priča v primeru belgijske Valonije. Verjetno pa bi bilo veliko presenečenje, če ta sporazum v primeru glasovanja v Evropskem parlamentu ne bi dobil podpore, še zlasti glede na trenutno razpoloženje v dveh največjih in tudi ključnih političnih skupinah, ki sta Ceti naklonjeni. Tu je zelo pomembna podpora nemških socialdemokratov s podkanclerjem Gabrielom na čelu, ki kljub temu, da nasprotuje TTIP-ju, glasno podpira Ceto. Se pa sprašujem, kdo bo nosil odgovornost, če bodo zaradi takšnih nepremišljenih odločitev padli socialni, delavski in okoljevarstveni standardi ter bo ogrožen naš dostop do zdrave in neoporečne hrane," je o razpoloženju v evropskem parlamentu povedal slovenski poslanec Zelenih Igor Šoltes.
Na nasprotovanje sporazumu Ceta bodo v četrtek na srečanju v Bruslju opozorili številni predstavniki nevladnih organizacij, aktivisti, župani in mestni svetniki številnih evropskih mest, evropski poslanci, predstavniki nacionalnih parlamentov in drugi, ki nasprotujejo sporazumu Ceta, tudi Kanadčani. Predstavljena pa bo tudi nova študija o učinkih sporazuma Ceta, ki so jo pripravile evropske in kanadske nevladne organizacije.
"Študija med drugim dokazuje, do bo Ceta močno udarila po kmetih, ki bodo težko konkurirali industrijsko usmerjenemu kanadskemu kmetovanju in bodo tudi zato še težje na trgu dosegli pošteno ceno, saj bodo uvoženi izdelki iz Kanade toliko cenejši. Študija opozarja tudi na to, da Ceta ogroža trajnostno podnebno in energetsko politiko, omejuje svobodo vlad na področju javnih storitev in prinaša tveganja za delavske standarde in tudi kakovost naše hrane, ki se bo znašla v konkurenci s kanadskimi praksami, ki so naklonjene gensko spremenjenim organizmom in še marsičemu, kar je za Evropejce nesprejemljivo," pravi Šoltes.
#CETA je najbolj napreden, ambiciozen, celovit in sodoben trg. sporazum kadarkoli izpogajan s strani EU. Več izmenjave=več delovnih mest! pic.twitter.com/qbiHzvmLEL
— Milan Zver (@MilanZver) October 18, 2016
Belgija ostaja osamljena
Belgijci se sicer na drugi strani branijo, da niso edina država, ki je skeptična do Cete – med drugim so naštete tudi Bolgarija, Romunija in Slovenija. Vendar je sporazumu Ceta več kot očitno naklonjena slovenska vlada.
"Sporazum je dober in večina držav želi čimprejšnjo uporabo," je za STA razložil slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. "Mi sicer s Kanado nimamo veliko neposrednih gospodarskih stikov, imamo pa zelo posredne gospodarske stike, zato je ta sporazum po mojem mnenju priložnost za Slovenijo in slovenske gospodarstvenike, ki lahko s svojimi inovativnimi idejami prodrejo na kanadski trg," je v preteklih dneh med drugim razložil Počivavšek.
Skromni pozitivni učinki
Študija učinkov, ki jo je lani izvedel Center poslovne odličnosti na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa razkriva, da bo skupni učinek na rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašal manj kot tisočinko odstotka na leto.
Učinek Cete na rast BDP-ja v EU-ju naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji, skoraj štirikrat višji pa na Hrvaškem. Malce bolj občutno gospodarsko rast bi po napovedih doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni. Evropska komisija sicer ocenjuje, da naj bi Ceta povečala obseg trgovine z blagom in storitvami med EU-jem in Kanado za skoraj četrtino. V celoti pa naj bi EU dvignil bruto domači proizvod (BDP) EU-ja za okoli 12 milijard evrov letno.
Ceta pa prav tako ne bi povzročila večjih pretresov pri zaposlovanju. Največje izgube naj bi utrpeli panogi kovine in kovinski izdelki ter elektronske naprave, največje koristi pa lahko pričakujejo v lesni in papirni industriji ter preostali predelovalni industriji.
Neslišen glas nasprotnikov
Proti sporazumu Ceta so v Sloveniji tako lokalne skupnosti kot številne nevladne organizacije, od okoljevarstvenikov do potrošniških združenj. Skupnost občin Slovenije je vladi poslala sveženj pisem županov 105 slovenskih občin, v katerih so vlado pozivali, naj zavrne Ceto. Vendar vlade to ni ganilo oziroma je premier Miro Cerar razložil, da bo imel zadnjo besedo pri ratifikaciji sporazuma Ceta tako ali tako Državni zbor oz. njegovi poslanci.
Izsiljevanje za odpravo vizumov
Med problematičnimi državami pri sprejemanju sporazuma Ceta se omenjata tudi Bolgarija in Romunija. Vendar ti državi nimata vsebinskih pomislekov. Na neki način skušata izsiljevati Kanado, da odpravi vizuma za njihove državljane. Za vstop v Kanado od prebivalcev EU-ja samo Romuni in Bolgari potrebuje vizume. Romunija pa svojo privolitev v sporazum Ceta pogojuje z odpravo vizumov že prihodnje leto. Kanada naj bi sicer privolila v odpravo vizumov v letu in pol. Glavni zadržek za odpravo vizumov naj bi predstavljala številčna romunska in bolgarska romska populacija, ki se je že množično odselila v zahodno Evropo.
Ceta – interesi na okopih
Kakšne so priložnosti za slovensko gospodarstvo? Naj se pripravimo na vdor ameriških korporacij na slovenski trg? Kdo s Ceto največ dobi in kdo izgubi? So strahovi votli ali upravičeni? Zakaj so Valonci pritisnili na zavoro? V studio prihajajo: Aleš Cantarutti, Matej T. Vatovec, Kamal Izidor Shaker, Andrej Gnezda in Marko Lovec, iz Bruslja bosta sodelovala Romana Tomc in Igor Šoltes. Voditeljica: Nataša Markovič.
Obžalujem, da slovenska vlada ni imela dovolj poguma, da bi Ceto zavrnila. S tem se uklanjamo interesom kapitala in velikih korporacij, namesto da bi dolgoročno zaščitili pravice, standarde in interese državljanov, za katere smo se borili dolga desetletja. Zagotovila vlade, da so pomisleki Slovenije upoštevani v skupni deklaratorni izjavi, ki bo dodana Ceti, ne zdržijo resne presoje, saj gre zgolj za kozmetične popravke, ki v svojem bistvu ne morejo odpraviti ključnih pomanjkljivosti Cete. Kako lahko vse škodljive vidike kompleksnega sporazuma, ki ima kar 1.600 strani, odpravimo z dodanimi izjavami, dolgimi nekaj strani? Prav tako je po do zdaj znanih informacijah vsebina skupne izjave EU-ja in Kanade presplošna in preskopa, da bi zajela vse pomisleke in tveganja, še pomembneje pa je vprašanje, kakšna sploh je njena pravna teža? Kot vemo, je sporazum že dokončan in njegove vsebine ni več mogoče spreminjati, kar sta potrdili tako evropska kot kanadska stran, zato se bojim, da gre zgolj še za en poskus pomiritve javnosti, učinek tega pa je v resnici zelo minimalen in predvsem navidezen.
To, da bodo iz začasne veljave izključili mednarodna arbitražna sodišča, seveda ni dovolj, saj je tveganj tudi v drugih delih sporazuma ogromno. Še zlasti nas lahko skrbijo področja kmetijstva, prehrane, okolja, socialnih in delavskih standardov, pa tudi previdnostno načelo, ki je temelj delovanja evropskega trga. Sprašujem se, kaj se bo v času začasne veljave sporazuma dogajalo z vsemi temi za Evropejce ključnimi področji?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje