"Ta platforma je nastala, ker se uradne institucije EU-ja, Evropska komisija in Evropski svet, nočejo izreči oz. se ne izrečejo, da to, kar se dogaja v Španiji v odnosih med Madridom in Barcelono, ni na ravni demokratičnih standardov v politiki v Evropski uniji," je pojasnil Vajgl, sicer član Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).

Med zaprtimi političnimi katalonskimi zaporniki so predsedniški kandidat Jordi Turull, nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell in trije ministri razpuščene katalonske vlade – Raül Romeva, Josep Rull in Dolors Bassa. "Za zdaj smo se dogovorili, da bomo ta predlog dali, potem bomo pa še natančneje utemeljili, koga poimensko ali kot skupino bomo predlagali za nagrado. Gre za znano skupino izvoljenih članov katalonskega parlamenta in funkcionarjev civilnodružbenih organizacij, ki jih med drugim obtožujejo nasilja, pri čemer so bile vse dejavnosti katalonskih organizacij, parlamenta in vlade izrazito nenasilne. Edino nasilje, ki se je zgodilo, se je zgodilo po scenariju in zahtevi Madrida," je pojasnil Vajgl.

Dodal je, da je v Uniji še vedno nekaj držav, v katerih se uveljavlja zakonodaja, ki odstopa o vrednot in standardov EU-ja v celoti in glede katerih je Bruselj ukrepal drugače kot v primeru Španije. "Tu govorim o Madžarski in Poljski. Evropska unija se na ravni komisije in parlamenta spoprijema s temi problemi in skuša vplivati na to, da se te stvari ne bi dogajale. Ko gre za Španijo, pa se evropske institucije skrivajo za spoštovanjem zakonitosti ustavnega reda in pri tem spregledajo, da je prav vlada v Madridu tista, ki se ne drži splošnih pravil demokracije. Do skrajnosti je pretirala svoj avtoritarni odnos do Katalonije in se izogiba kakršnemu koli dialogu, ki bi pomagal premostiti to krizo," je oster Vajgl.

"Gre za uporabo nasilja v odnosu z drugače mislečimi"
Bruselj pravi, da gre pri vprašanju Katalonije za notranjepolitično vprašanje, da gre za vprašanje suverenosti držav, s čimer se Vajgl ne strinja. "To isto suverenost pa "kršimo", ko gre za Poljsko in Madžarsko. Španski primer ni nekaj, kar bi bilo drugače od držav, v katerih se uveljavljajo vprašljive politike." Po njegovih besedah "izgovor, da gre v Španiji za demokratično državo, ne drži vode. Ne gre za to, ali je Španija demokratična v smislu ustavne monarhije, ne gre za bazičen pomen državne ureditve, temveč gre za uporabo nasilja v odnosih z drugače mislečimi, za uporabo represije v odnosu do demokratično izvoljenih predstavnikov deželnega parlamenta."

Po prepričanju članov Platforme gre za hudo kršitev človekovih pravic desetine španskih poslancev, ki so v zaporih in jim odrekajo pravice, ki jih, tako Vajgl, v vseh drugih državah uživajo vsi zaporniki. "Zaradi tega, ker je EU na ravni institucij oglušela za to, kar se dogaja v Kataloniji, smo se aktivirali znotraj Evropskega parlamenta tisti, ki smo kritični do dogajanja v Španiji, smo predstavniki različnih strank in držav." Skupaj jih je okoli 60.

Kot poudarja, gre pri njihovem udejstvovanju za Platformo za dialog, ki naj pripelje do rešitve tega političnega vprašanja. Toda do politične rešitve, ne represivne rešitve, še poudarja Vajgl.