Komisar za širitev Stefan Füle je poudaril, da veljajo za Islandijo, ki je sicer že članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora ter tako že uresničuje velik del zakonodaje EU-ja, popolnoma enaka pravila kot za vse druge države na poti v EU in da ne bo šla po nobeni bližnjici.
Za razliko od svojega predhodnika Ollija Rehna, ki je menil, da bi Islandija in Hrvaška v Unijo lahko vstopili istočasno, Füle na to vprašanje ni želel jasno odgovoriti. Dejal je le, da ni naloga komisije, da opredeljuje konkretne datume in da bo vsaka država napredovala na podlagi svojih zaslug.

14 mesecev pogajanj?
Füle ocenjuje, da je Islandija tretjino pravnega reda EU-ja že popolnoma prenesla v svojo zakonodajo, tretjino delno, tretjine pa še ne in da bi pogajanja lahko trajala okoli 14 mesecev. Med najzahtevnejšimi področji je komisar izpostavil ribištvo, prost pretok kapitala in finančne storitve, kmetijstvo, okolje, regionalno politiko in pravosodje.
Islandija mora - tako kot vse druge države - v celoti izpolnjevati köbenhavnska merila za članstvo v EU-ju, sprejeta leta 1993: stabilnost institucij, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za obvladovanje konkurenčnih pritiskov in tržnih sil v Uniji ter sposobnost sprejetja obveznosti članstva, kar vključuje privrženost ciljem politične, gospodarske in monetarne unije.
Füle sicer ne vidi "dramatičnih težav" v pogajanjih z Islandijo, a dejansko je največja težava za državo na poti v EU spor z Veliko Britanijo in Nizozemsko zaradi povrnitve škode njunim varčevalcem propadle islandske banke Icesave. Islandci naj bi 6. marca na referendumu odločali o spornem vračilu 3,8 milijarde evrov vrednih vlog njunim varčevalcem.