Ugotovitve izhajajo iz dokumentov italijanske banke Unicredit, piše časopis Dnevnik. Po njih naj bi visoko zadolženi Agrokor konzorciju prodajalcev Mercatorja prikrival načrte financiranja prodaje, prav tako naj bi ti dokumenti postavili na laž Agrokorjeve trditve, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja.
Agrokor, ki bi po ponujeni ceni 221 evrov za delnico za večinski delež Mercatorja moral plačati 800 milijonov evrov, se lahko brez kršitev zavez do kupcev svojih obveznic zadolži največ za 250 milijonov, piše Dnevnik. Posledično naj bi Agrokor potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal prodajo proizvajalca sladoledov Ledo.
Če prodaja Leda spodleti
Ob tem v Agrokorju dovoljujejo tudi možnost, da prodaja Leda ne bi uspela, v tem primeru pa se zanašajo na to, da bodo našli nove partnerje, ki naj bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. Računali naj bi zlasti na istrsko skupino Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj.
Tudi če prodajo Ledo, potrebujejo premostitveno posojilo
Glede na dokument v Zagrebu predvidevajo, da bi s prodajo Leda iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka te transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo.

Tudi premostitveno posojilo ne bo dovolj
Dokument po pisanju časopisa dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča.

Agrokor naj bi tako pričakoval, da bi obe mednarodni finančni ustanovi v prevzem vložili po 170 milijonov evrov, pri čemer EBRD in IFC glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, za zdaj sploh še nista zagotovili, da bosta pri financiranju sodelovali, in se skupaj z Agrokorjem ne pogajata s konzorcijem prodajalcev. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili šele po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja največjega slovenskega trgovca.

Tudi če bi EBRD in IFC prispevala 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno ostalo več kot 200 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bi jih moral najti hrvaški koncern.

V pomoč poseben sklad banke JP Morgan Chase
Agrokor naj teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator sploh ne bi omenjal, saj naj bi v njej zapisal, da namerava skupaj z EBRD, IFC in s skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikovati poseben finančni holding, v katerega bi vložili kapita ltuji partnerji, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum.

Poleg tega naj bi dokument razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile.

170 milijonov načrtovanih sinergij že prvo leto
Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov sinergij, kar v poslovnem žargonu pomeni prihranke ob združevanju dejavnosti dveh podjetij.

Mercator: prodaja škodljiva slovenskim interesom
Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja. V zadnjih dneh se je prodaja zapletla, saj je Mercatorjeva uprava razkrila, da se s prodajalci pogaja izključno Agrokor, in ne napovedani konzorcij kupcev, to pa bi lahko po njenem mnenju škodilo interesom enega največjih slovenskih podjetij.

Prodajalci medtem pravijo, da so mednarodni partnerji posel pripravljeni podpreti v poznejšem obdobju, zato pozivajo k vnovičnemu izrazu podpore prodaji. Mercatorjeva uprava je že pripravila predloge za rešitev zapleta.