Banke zmanjšujejo obseg slabih posojil, a se na drugi strani soočajo s padajočimi prihodki. Foto: EPA
Banke zmanjšujejo obseg slabih posojil, a se na drugi strani soočajo s padajočimi prihodki. Foto: EPA

Neto oslabitve in rezervacije so v 10 mesecih letošnjega leta dosegle 161,2 milijona evrov, kar je 65,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani, izhaja iz poročila Banke Slovenije o poslovanju bank. K boljšemu poslovnemu izidu so najbolj občutno prispevali nižji stroški oslabitev in rezervacij zaradi slabih posojil. Dobiček pred davki se je ustavil pri 235,1 milijona evrov, kar je več kot 100-krat več kot leto dni nazaj.

Delež slabih terjatev, oz. tistih z zamudami nad 90 dni, se je po treh mesecih stagniranja oktobra na mesečni ravni znižal za 0,3 odstotne točke, na 10,8 odstotka. V primerjavi s koncem decembra lani se je ta delež tako znižal za 1,1 odstotne točke.

Med podjetji pa je delež slabih terjatev precej višji in se počasneje tudi zmanjšuje. Konec oktobra je znašal 17,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v predhodnem mesecu in le 0,4 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2014.

Kako povečati prihodke?
A banke čaka zdaj precej večji izziv – padajoči prihodki. Ti so še vedno nižji kot v 2014. Čisti obrestni prihodki so bili v desetih mesecih s 623,4 milijona evrov za 10,1 odstotka nižje kot v lanskem 10-mesečju, neobrestni prihodki pa so bili s 329,4 milijona evrov za 1,9 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Dinamika padanja se je glede na devetmesečje pri obeh postavkah sicer nekoliko umirila, še posebej pri neobrestnih prihodkih. Operativni stroški so medtem v medletni primerjavi upadli za 0,7 odstotka in dosegli 556,5 milijona evrov.

Oktobra se je začasno ustavilo tudi padanje bilančne vsote bank. Na ravni bančnega sistema je dosegla nekaj manj kot 38 milijard evrov in na mesečni ravni narasla za 1,9 odstotka, medletno pa je bila še vedno nižja za 3,3 odstotka.

Še naprej se nadaljuje tudi rast vlog nebančnega sektorja, ki predstavljajo 67 odstotkov v strukturi virov financiranja bank. Največ je k rasti vlog, ta je na medletni ravni znašala 2,1 odstotka, prispevalo varčevanje prebivalstva, a se ročnost vlog skrajšuje, kar je posledica nizkih obrestnih mer.

Posojila nebančnemu sektorju še naprej upadajo, dinamika upadanja pa se umirja. Obseg posojil podjetjem je v medletni primerjavi upadel za 14,5 odstotka, posojil gospodinjstvom pa je bilo na medletni ravni za 0,9 odstotka več.