Letošnja izguba gre po poročanju novinarke Radio Slovenija Urške Jereb Brankovič predvsem na račun treh največjih državnih bank. Celotni bančni sistem pa bo ustvaril okoli 200 milijonov evrov izgube. Gre za drugi najslabši rezultat od začetka krize. Slovenske banke so tako ta trenutek težava številka ena v državi, saj po eni strani ne morejo kreditirati gospodarstva, po drugi strani pa nezmožne pridobivati sveže vire.

Zakon o slabi banki, ki naj bi predvidoma zaživel aprila, je v bančnem sistemu dobrodošel, je prepričan prvi mož Alte Simon Mastnak. Predvsem zato, ker se bodo slaba posojila, gre za okoli 6 milijard evrov, prenesla na posebno družbo, banke pa se bodo lahko začele ukvarjati z osnovno dejavnostjo, kreditiranjem podjetij. Za popravne izpite nimamo več časa, je prepričan Mastnak.

"Vse tri največje slovenske banke v državni lasti ali posredni državni lasti vsako leto pokurijo 200 in več milijonov evrov kapitala vsaka. To so razmere, ki niso vzdržne," je povedal Mastnak

Naslednja težava slovenskih bank je, da za vire v tujini plačujejo visoke obresti, posledično to prenašajo v posojila in zato so naše banke nekonkurenčne pri ponudbi posojil gospodarstvu.

Samo v letu 2012 so slovenska podjetja v tujini najela za okoli 800 milijonov evrov svežih posojil, doma pa so se samo v prvega pol leta letos razdolžila za 600 milijonov. "Pred recesijo v prvi polovici leta 2008 je bila struktura financiranja pri nas približno 60 odstotkov domače banke in 40 odstotkov tuje banke. Zdaj je struktura 30 odstotkov domače banke, 70 odstotkov tuje banke," je to dejstvo potrdil predsednik uprave SIJ-a Tibor Šimonka.

V Jelovici pa so se dragih virov zadolževanja, ki vplivajo na slabši poslovni rezultat, po besedah predsednika uprave Gregorja Benčine lotili s konservativno politiko zadolževanja in vzpostavili sistem delovanja z manj tujimi viri.

Uspešno izvozno naravnana podjetja, ki jih je v Sloveniji v povprečju tretjina, si lahko zadolževanje v tujini privoščijo lažje kot država, saj imajo boljšo boniteto.