Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Varuh konkurence Jani Soršak je po neuradnih podatkih 11 gradbenim podjetjem, ki so si razdelila dela na avtocestnem križu, poslal povzetek dejstev, ki dokazujejo njihovo usklajeno delovanje.
Že aprila letos je časnik Finance razkril, da so si slovenska gradbena podjetja, razdeljena v t. i. veliko koalicijo (SCT, Primorje, GIZ Gradis, Gradis nizke gradnje in Kraški zidar, ki naj bi dobila 82 poslov) in malo koalicijo (CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana), ki bi dobila 18 odstotkov poslov, s t. i. zemonskim sporazumom leta razdelila gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Za tega naj bi do leta 2033 davkoplačevalci odšteli 7,13 milijarde evrov, po oceni Urada za varstvo konkurence (UVK) pod vodstvom Janija Soršaka, pa naj bi ga preplačali vsaj za tretjino, torej za več kot dve milijardi evrov. K omenjenim podjetjem gre sicer prišteti še Vegrad, podjetje Gradis skupina G (naslednik GIZ Gradis) in SGP Pomgrad.
Kako je potekalo razdeljevanje poslov?
Po pisanju Financ so si gradbeniki v enem izmed dokumentov z imenom Dars program iz leta 2006 razdelili dela na avtocestnem odseku Senarska-Cogetinci. Glede na dokument bi dela dobili SCT, CMC, CPM, Pomgrad in drugi, Dars pa je dela zaupal SCT-ju, Primorju, Ppmgradu, CMC-ju in CGP-ju.
Leto pozneje so se gradbinci prek faksiranih sporočil dogovarjali za dela na AC-križu v vrednosti 247 milijonov evrov. Te so si razdelili s predponudbenim sporazumom, v katerem so deleži sodelujočih natančno opredeljeni. Dejanska dela pa so bila razdeljena skoraj enako, kot je bilo navedeno v dogovorih.
Najbolj svež dogovor pa je sporazum o fizični delitvi za prenovo objektov iz 12. novembra 2009, torej že po aretacijah leta 2008 zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na Brniku. Dela na odseku Brezje-Podtabor v vrednosti 18,3 milijona evrov sta si razdelila SCT (viadukt in predor Ljubno) in Primorje (viadukt Peračica).
Zaradi nezadovoljstva z razdelitvijo pogače t. i. male koalicije so se gradbena podjetja leta 2000 dogovorila za nov sporazum, Sporazum 2000. V novem dogovoru, po leta 1998 podpisanem zemonskem sporazumu, so se deleži nekaterih podjetij iz male koalicije povečali, dodatno pa so si razdelili še posle pri obnavljanju cest zaradi gradnje AC.
Glavni arbiter pri obeh sporazumih Ivan Zidar?
Podpisniki so se dogovorili, da bodo pri oddaji ponudb na javnih razpisih nastopali usklajeno in da se po uskladitvi ne bodo povezovali z drugimi ponudniki ali na javnem razpisu sodelovali samostojno ali v okviru ene izmed podpisnic sporazuma. Kot pri zemonskem sporazumu je bil tudi pri tem na vrhu lestvice Ivan Zidar iz SCT-ja, podpisnice pa so se zavezale še, da bo sporazum ostal prikrit tretjim osebam.
Večina poslov je bila razdeljenih na sedežu SCT-ja, o dogovorih pa pričajo fizična, elektronska in faksirana sporočila. Poleg del za Družbo za avtoceste RS (Dars) pa so si gradbinci delili tudi dela iz razpisov Direkcije RS za ceste.
Dogovori tudi pri drugih gradbenih poslih?
A kot še pišejo Finance, so si gradbena podjetja menda razdelila tudi druge posle. Podobni dogovori naj bi obstajali tudi na področju visokih gradenj in cest zunaj AC-križa. Ali bo zaradi tega urad za varstvo konkurence izdal nove odločbe, pa varuh konkurence Soršak ni komentiral. Za odgovore na povzetke relevantnih dejstev, ki jih te dni dobivajo gradbena podjetja, pa imajo gradbinci po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence 45 dni časa.
Kdor ne upošteva sodbe sodišča bi se moral naslednjidan znajti v zaporu, ne pa da še grozi. Tako kot to delajo lektro podjetja.
Presneto, da mi zakipi v butici: Kaj nisi mogla dati ponudbe za iste odseke dati vsaj informativno pridobiti še v tujini, kaj nisi vedela, da v tujini gradijo podobne odseke za 50% ceneje??? Kaj ste delali ga. Duhovnikova??? Samo hodili na morje ali ste tudi sama bila deležna določenih benficij???
lp
Zdej pa naj uskladijo rezultat dela na slovenskem avtocestnem krizu s porabljenim casom in materialom. To bi bilo zanimivo. :))))))))))
Sosednji hrvatje so v par letih zgradil 3x toliko, tudi na tezjem terenu. Pa ne mi zdaj o tem, da so avtoceste pri njih gradili tujci ker ta argument nima moci in sloni na debeli lazi.
Daleč smo še od prave tržne ekonomije, ker tudi ni pravne države, ki bi varovala prost, vendar pravno urejen trg. 50 let uničevanja gospodarstva in pravne države ima dolgoročne posledice.
MIslim da je najboljša rešitev, da se vse odgovorne osebe aretira in da OSEBNO odgovarjajo za svoja dejanja v tistem času. Vse te v rest za 30 let, pa pobrat vso osebno lastnino in taki dogovori se ne bojo nikol več zgodili. Denarja ne bomo videli, lahko le pošljemo zelo močno sporočilo. Glede na količino nakradenega denarja bi se osumljenim lahko sodlo za krajo države ali pa mogoče protidržavno delovanje ipd.
Zagotovo se da to nekam porinat, če pa ne naj pa pahor napiše tak zakon da se bo!
To da so poleg požrešnosti še neumni je očitno naša sreča v nesreči...