Guverner kanadske centralne banke Mark Carney je pohvalil dobro stanje domačega gospodarstva in namignil, da utegne kmalu zvišati ključno obrestno mero, ki je trenutno enoodstotna. "Naše gospodarstvo spet deluje skoraj s polno zmogljivostjo, trg dela raste, rastemo nad trendom, zato bi bilo treba malce omejiti denarno politiko," je za BBC povedal Carney in tudi izrazil zadovoljstvo, da ni več opaziti pregrevanja nepremičninskega trga in da ima Kanada enega najbolj zdravih bančnih sistemov na svetu. Domače banke bodo zahteve po kapitalski ustreznosti uresničile že naslednje leto, torej šest let pred zahtevami Basla.

Rast v Avstraliji 3,75-odstotna
Krizi, ki muči Evropo, se je izognila tudi Avstralija. Medtem ko preostali svet večinoma navzdol popravlja ocene o letošnji gospodarski rasti, je avstralska centralna banka zvišala oceno rasti z majskih treh odstotkov na 3,75 odstotka, čeprav močan avstralski dolar ovira izvozna podjetja. Brezposelnost ostaja tik nad petimi odstotki. Potrošniki so dobro razpoloženi - junijska rast prodaje na drobno je bila najvišja po lanskem aprilu. Nepremičninski trg kaže znake izboljšanja, kar je posledica nižjih obrestnih mer. V drugem četrtletju so cene hiš nepričakovano porasle in končale pet četrtletij dolg niz padanja.

Nazaj k nemški marki? Ne najboljša ideja!
Žal je v Evropi razpoloženje še naprej mračnjaško. Otmar Issing, nekdanji glavni ekonomist Evropske centralne banke, je ob predstavitvi svoje knjige povedal, da utegnejo nekatere države zapustiti evrsko območje in da je še dolga pot, preden bomo lahko trdili, da je najhuje za nami. Evropsko centralno banko je opozoril pred novim odkupovanjem državnih obveznic ranljivih držav, saj bi s tem ECB postal ujetnica politike. Tudi ideja o uvedbi skupnih evrskih obveznic se mu ne zdi dobra, prav tako ne zagovarja mnenja nekaterih, da bi bila Nemčija na boljšem, če bi se vrnila k marki. Evro je vendarle stabilnejši kot marka, je prepričan.

Zloglasni papirji z oznako trojni A
Včeraj je minilo pet let, odkar je francoska banka BNP Paribas priznala, da je zaradi izgub na trgu ameriških drugorazrednih hipotekarnih posojil ustavila izplačila pri treh svojih vzajemnih skladih. 9. avgust 2007 zato velja kot začetek finančne krize, ki so jo zakrivila prav hipotekarna posojila. Finančni čarovniki so jih znali zapakirati v redko komu razumljive instrumente, s katerimi so trgovali na borzi, bonitetne agencije pa so se osmešile, ko so jim dajale najboljšo bonitetno oceno. Ko so se ob poku nepremičninskega balona domine začele podirati in je bilo jasno, da so ti instrumenti ničvreden papir, je v bilancah bank zazevala velika luknja, ki so jo z milijardnimi injekcijami pokrile države.

Bankirji se še vedno igrajo z milijardami
Vprašanje je, ali so se banke kaj naučile iz tega primera ali pa se še naprej zanašajo na dejstvo, da so prevelike, da bi jih pustili propasti ("too big to fail"). Pet let potem resda veljajo strožja pravila (na primer o količniku temeljnega kapitala), toda predrzni bankirji se še vedno igrajo z milijardami. Spomnite se samo banke JPMorgan, ki je letos zaradi nenavadno visokih stav na trgu izmenjav posojilnega tveganja v enoti upravljanje s tveganji pridelala šest milijard dolarjev izgube. Pojavlja se vedno več zahtev po okrepitvi t. i. Volckerjevega pravila, ki poslovnim bankam prepoveduje špekulativno trgovanje za lasten račun.

Kitajska v težavah
Na delniških trgih je bilo zadnje dni zaradi pričakovanj o skorajšnjih spodbujevalnih ukrepih Evropske centralne banke opaziti nekaj optimizma, toda danes so vlagatelje ohladili sveži podatki iz Kitajske. Julija je izvoz v primerjavi z istim lanskim mesecem porasel le za odstotek, medtem ko so analitiki pričakovali 8,6-odstotno rast. Uvoz se je zvišal za 4,7 odstotka, kar je tudi slabše od napovedi. "Kitajska je v večjih težavah, kot ljudje mislijo, kar bi lahko precej prizadelo delniške trge," je povedal eden izmed azijskih borznikov. Frankfurtski DAX30 (6.910 točk) je v prvi polovici petkovega trgovanja izgubil več kot pol odstotka, evro pa je zdrsnil na 1,227 dolarja. Newyorški Dow Jones (13.165 točk) se je v četrtek znižal za 0,08 odstotka.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Občuten padec Gorenja in Nove KBM
Na Ljubljanski borzi je kljub skoraj enoodstotni rasti najprometnejših delnic Krke (dnevni maksimum pri 42,4 evra) in Telekoma (vzpon do 60 evrov) indeks SBI TOP v petek izgubil 0,1 odstotka, na tedenski ravni pa se je znižal za 1,3 odstotka. Gorenjeve delnice so se ob enajstih sklenjenih poslih pocenile za 4,33 odstotka in pri 4,401 evra dosegle najnižjo vrednost v zadnjih petih mesecih, s tem pa so že 28 odstotkov nižje od letošnjega vrha. Tečaj Nove KBM je po seriji novih znižanj bonitetne ocene spet na zgodovinsko nizki ravni 1,351 evra.