Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 15 glasov Ocenite to novico!
Denar, evro
V celotnem letu 2017 je sicer proračunski primanjkljaj načrtovan v vrednosti 681 milijonov evrov, potem ko je bil lani pri 684,8 milijona evrov. Foto: Reuters

Dodaj v

Državni proračun že tretji mesec s presežkom

Junija skoraj 100 milijonov evrov presežka
14. julij 2017 ob 14:51
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Podatki finančnega ministrstva kažejo, da je državni proračun junija izkazal 99,9 milijona evrov presežka, kar je približno toliko kot že maja.

Tako kot lani je imela tudi letos proračun aprila, maja in junija presežek. Vendar pa so letošnje številke precej višje od lanskih. Lani je bil tako presežek v teh treh mesecih pri 61,9 milijona evrov, 84 milijonov evrov in 36,3 milijona evrov, letos pa pri 262,4 milijona evrov, 99,3 milijona evrov in 99,9 milijona evrov.

Prav tako je lani proračun ustvaril precej višji primanjkljaj v prvih treh mesecih. Po šestih mesecih je tako letos proračun za 65,3 milijona evrov v presežku, v enakem obdobju lani pa je bil za 388,3 milijona evrov v primanjkljaju.

Večino prihodkov predstavljajo davki
Prihodkov je bilo junija za 778 milijonov evrov, kar je 75,3 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Večino prihodkov predstavljajo davki, ki so se v primerjavi z lanskim junijem povečali za 120,4 milijona evrov, na skupaj 716,1 milijona evrov.

Pri tem so se povečali prilivi od vseh vrst davčnih prihodkov: DDV za 4,6 milijona evrov, na 271,7 milijona evrov, trošarin za 59,5 milijona evrov, na 132,9 milijona evrov, davka od dohodkov pravnih oseb pa za 13,5 milijona evrov, na 62,7 milijona evrov.

Precejšnje povečanje prilivov od trošarin je po pojasnilih ministrstva posledica dejstva, da je neki večji zavezanec z zamudo plačal trošarinske dajatve v znesku 54 milijonov evrov. Lansko majsko obveznost do države je namreč poravnal šele 1. julija, in ne 30. junija.

Junija je Slovenija prejela tudi 24,8 milijona evrov evropskih sredstev, kar je 18,2 milijona evrov več kot pred letom dni.

Več odhodkov iz proračuna
Odhodkov iz proračuna je bilo junija za 678,1 milijona evrov oziroma 11,7 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Od tistih iz lanskega junija so bili višji predvsem odhodki za blago in storitve (za 64 odstotkov) ter plačila sredstev v proračun EU-ja (za 64,5 odstotka). Nekoliko višji odhodki so bili tudi pri plačah in drugih izdatkih zaposlenim (za 6,8 odstotka), pri nakupih in gradnji osnovnih sredstev (za 41,8 odstotka) ter pri subvencijah (za 22,1 odstotka).

V prvih šestih mesecih skupaj so proračunski prihodki skupaj dosegli 4,55 milijarde evrov, kar je 378,4 milijona evrov oz. 9,1 odstotka več kot v prvem polletju lani. Pri tem so se davčni prihodki povečali za 7,9 odstotka, na 3,87 milijarde evrov. Odhodkov je bilo v tem času 4,49 milijarde evrov, to je 75,2 milijona evrov oz. 1,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Tudi skupna plačila obresti so se v prvih šestih mesecih letos glede na isto obdobje lani znižala, in sicer za sedem milijonov evrov oz. za 1,1 odstotka.

Sa. J.
Prijavi napako
Komentarji
Sorrento
# 14.07.2017 ob 15:21
Znižati krizno stopnjo DDV na normalno!
Roky89
# 14.07.2017 ob 16:18
Dejmo mal počakat, da se nam nabere malo več mesecev presežka... nikamor se nam ne mudi. Dejmo prvo videt, če so javne finance v resnici postala tako učinkovite ali pa gre le za sezonsko dogajanje. Definitivno pa ne sme zdej država zblazneti s potrošnjo. Prednost ima nižanje davkov.
Nikec3
# 14.07.2017 ob 15:58
Čas je za nižanje davkov. Naj se zmanjša obremenitev dela - linearno za vse.
mataj
# 14.07.2017 ob 15:06
Kaj pa zdaj?
K_ris
# 15.07.2017 ob 13:08
@atara

??? a mi prosim bolj razložiš, kako z ne najemanjem novih kreditov znižuje zadolženost?

Morda sem bil nekoliko nenatančen in zato nejasen. Tisto “zniževanje“ se ni nanašalo na sedanje stanje, ampak na primerjavo dveh alternativ, ki jih imamo. Če ti ni treba najemati novih kreditov, ker nisi znižal davkov, potem je tvoja zadolženost čez čas nižja kot, če bi znižal davke in bi zato moral najemati nove kredite. Upam, da sem bil zdaj dovolj jasen.
Tao3
# 15.07.2017 ob 17:43
Državni proračun že tretji mesec s presežkom

SDS in Trstenjakova pa v paniki! Čas je za predčasne volitve in miniranje vseh gospodarskih projemktov, vključno z II. tirom, Magno, vse kar bi koristilo je potrebno ustaviti ker Ivan _Janez Majer Janša ni na ablasti ...
Nikec3
# 14.07.2017 ob 16:00
Višanje prihodkov iz proračuna ne pride v poštev, ker bomo začeli napihovati balon. V času ko imamo več kot 4% rast BDP-ja mora država potrošnjo manjšati, da bomo lahko več trošili, ko bo gospodarstvo rahlo zastalo. Torej - na vrsti je nižanje davkov.
K_ris
# 15.07.2017 ob 13:00
@the law1

Pa ti človek si neverjeten. Zate kot zgleda ni nikoli čas za nižanje davkov.

Si sploh prebral tisti moj komentar, ki si ga citiral?

Tam piše:
Čas za nižanje davkov je, ko država pade v recesijo in želi z ukrepi spodbujati gospodarsko rast
atara
# 14.07.2017 ob 19:06
K_ris

to razumem in se strinjam:

Kdor v tem trenutku, ko smo že blizu polne zaposlenosti, predlaga ekpanzivne ekonomske ukrepe (npr. nižanje davkov), o ekonomiji nima pojma. Čas za nižanje davkov je, ko država pade v recesijo in želi z ukrepi spodbujati gospodarsko rast, ne pa takrat, ko se gospodarstvo že začenja pregrevati. Ne ponavljajmo napak iz obdobja pred krizo.

ampak ko pa potem to potrjuješ s tem zapisom, me pa zgubiš.

@Nikec3

Nižanje davkov ravno tako napihuje balon. Učinek je enak kot pri povečevanju državne potrošnje, le da v tem primeru več trošijo posamezniki in podjetja. Ampak balon se kljub temu napihuje, ker pri njegovem napihovanju ni bistveno, katera potrošnja se povišuje.

Če povem bolj konkretno. Balon v gradbeništvu lahko napihuje ali država z gradnjo infrastrukture ali pa podjetja in posamezniki z gradnjo poslovnih ali stanovanjskih objektov. In ne glede na to, kateri od omenjenih treh subjektov ga napihuje, so težave z balonom enake.


A ni bolj pravilno, da ko država ustvarja presežek, le tega nameni za zmanjševanje zadolženosti, ker se bo le ta zagotovo povečala v naslednji recesiji?
Če pa teh sredstev ne nameni zmanjševanju zadolženosti, pa je definitivno edino pravilno, da presežek vrne državljanom! In to vsem enako in ne samo izbrancem. Torej ima Nikec3 prav, ko omenja znižanje DDVja na predkrizno raven, morebitno znižanje obremenitve plač (prvega bruta)...

Upam da bomo deležni tako vzpodbudnih novic tudi v naslednjih mesecih.
K_ris
# 15.07.2017 ob 18:50
@Belief

Očitno niti osnovne poante še vedno nisi dojel. Ko bi rad spodbujal gospodarsko rast, je zategovanje na kateremkoli področju idiotski ukrep. Zategovanje je lahko smiselno, če se ti gospodarstvo pregreva, ne more pa biti smiselno v krizi. Enako je z zviševanjem davkov.
K_ris
# 15.07.2017 ob 18:34
@Belief

na investicijah je Pahor itak zategnil do kraja tako da se drugje kot na trošenju ni več dalo zategnit.


Pametno, kaj ne? Tisto, kar ima največji vpliv na rast, najbolj zategneš. Pa da dodam, Pahor in Križanič sta s to bedarijo začela, Janša in Šušteršič pa še uspešneje nadaljevala. Ali kot je Šušteršič sam izjavil:
Čeprav si je vlada s tem prislužila očitke o »brezglavem varčevanju« in »neoliberalizmu«, je bilo največje zmanjšanje izdatkov pri investicijah in kapitalskih transferjih, za 624 milijonov oziroma 30,2 odstotka. Žal je to tisti del proračuna, ki ga je najlažje hitro zmanjšati, in to res škodi gospodarski rasti
K_ris
# 15.07.2017 ob 18:17
@Belief

upalo in računalo se je, da bo izvoz zdržal in kompenzirl padec

To pa je strategija in pol. Namesto da bi reševal padec domače zasebne in državne potrošnje, upaš, da bo izvoz zdržal. Ker tisti padec domače potrošnje je pa ok ali kako?
K_ris
# 15.07.2017 ob 17:24
@Belief

Ponavadi padaš zaradi tega, ker imaš nekje minus. Res zanimivo, da se tebi ta del ne zdi najbolj problematičen ...
K_ris
# 15.07.2017 ob 16:41
@Belief

kot prvo je 400 milijonov

Malo matematike:
7391,9-6906,4=485,5

Precej bližje 500 kot 400 ...

Druga recesija je ravno posledica prehitrega zniževanja primanjkljaja. Je pa zanimivo, da razlog za recesijo vidiš v stagniranju ene komponente, ne pa v padanju preostalih dveh. Ta logika se mi zdi super :)
K_ris
# 15.07.2017 ob 16:15
@Belief

Pol milijarde razlike pri državni potrošnji (7391,9 v letu 2009 in 6906,4 v letu 2014) ob multiplikatorju, ki znaša le 2, kar je zelo konzervativna ocena, pomeni za milijardo nižji BDP. Če je multiplikator višji, pa še toliko več.
K_ris
# 15.07.2017 ob 15:21
@Belief

1. Kriza ni bila samo v letu 2009, ampak se je kar krepko zavlekla.
2. Državna potrošnja ni isto kot proračunski odhodki. Samo en del proračunskih odhodkov spada med državno potrošnjo. Za potrošnjo je namreč značilno, da gre za nakup proizvodov in storitev. Transferji prebivalstvu in podjetjem torej ne sodijo med državno potrošnjo, saj gre le za prenos denarja na posameznike oz. podjetja, s katerim oni nato financirajo svojo potrošnjo.

Pa še nekaj o tem, kaj se je dodgajalo z državno potrošnjo (to je informacija iz februarja 2016 in se nanaša na 2015):
Potrošnja gospodinjstev se je lani povečala za 1,7 odstotka, po petih letih padanja pa je porasla tudi potrošnja države.

Od leta 2009 do leta 2014 je državna potrošnja torej vseskozi padala.

Pa še podatki:
Potrošnja države v stalnih cenah v milijonih evrov:
2008 - 7218,0
2009 - 7391,9
2010 - 7353,3
2011 - 7299,1
2012 - 7134,9
2013 - 6987,3
2014 - 6906,4
2015 - 7075,7
K_ris
# 15.07.2017 ob 13:57
@the law1

Ne, dviga davkov nisem podpiral. Sem pa večkrat zapisal, da je dvig davkov manj škodljiv od nižanja državne potrošnje. Je pa v recesiji oboje škodljivo. V recesiji bi moral ali nižati davke ali pa višati državno potrošnjo. Mi pa smo delali ravno obratno.
K_ris
# 15.07.2017 ob 08:07
@Alorius

Se sliši logično, kar si napisal, a v praksi ne drži.

Trenutno se najema bistveno več kreditov, kot se jih je najemalo med krizo, pa čeprav so dohodki podjetji in posameznikov zdaj višji, krediti pa obenem celo dražji kot pred nekaj leti. Ko gredo stvari navzgor (ko dohodki in kupna moč rastejo), se tako podjetja kot posamezniki bistveno lažje odločajo za najemanje kreditov, saj svojo sposobnost vračanja ocenjujejo na podlagi trenutnih dohodkov. In če jim z znižanjem davkov, daš še več, bodo najemali več in ne manj kreditov.
Alorius
# 14.07.2017 ob 21:05
K_ris
Nižanje davkov ravno tako napihuje balon. Učinek je enak kot pri povečevanju državne potrošnje, le da v tem primeru več trošijo posamezniki in podjetja. Ampak balon se kljub temu napihuje, ker pri njegovem napihovanju ni bistveno, katera potrošnja se povišuje.

Če povem bolj konkretno. Balon v gradbeništvu lahko napihuje ali država z gradnjo infrastrukture ali pa podjetja in posamezniki z gradnjo poslovnih ali stanovanjskih objektov. In ne glede na to, kateri od omenjenih treh subjektov ga napihuje, so težave z balonom enake.


Lepo te prosim Kris... kakšne pa streljaš danes, balon se napihuje če denar nima kritja ker je na puf... če jaz zaslužim 20€ in jih porabim ne ustvarjam balona... razen če govoriva o kakšnih borzah... to je kot da bi rekel da ustvarjava balon ker midva kupujeva KRUH!!!!

Neumnost.

Davek je potrebno dat nazaj na 20% že zato ker je vlada NA GLAS govorila kako je to KRIZNI DAVEK torej za časa KRIZE, in krize je več kot očitno konec, torej ni razloga da ga ohranimo!
babooon
# 14.07.2017 ob 19:26
Vsi finančni problemi izvirajo iz dejstva, da se več porabi kot ustvari. Isto velja za posameznika, podjetje in tudi državo. Smiselno bi bilo zmanjšat zadolženost in se čimbolj razbremenit še za naprej.
Belief
# 15.07.2017 ob 19:53
jaz tečem na dolge proge ker mislim dolgo živeti. bomo videli kaj se bo pri njih dogajalo v naslednji krizi. že danes imajo totalno štalo, potem bo še huje. in ker oni niso zategovali kot smo to počeli v evropi se bo dalo delati dokaj lepe primerjave. se pa vsekakor strinjam, da je njihov bdp do danes zrasel precej več ot evropski ali slovenski. imajo pa tudi oni svoje grčije in italije in hrvaške in portugalske in slovenije med petdeseterico zveznih držav...
K_ris
# 15.07.2017 ob 19:28
@Belief

Ameriški BDP se že leta 2011 vrnil na stanje pred krizo. Naš pa kakšnih 6 let kasneje.

Toliko o uspešnosti ene in druge strategije ...
Belief
# 15.07.2017 ob 19:15
seveda je lahko smiselno zategovanje v krizi... sploh če imaš povprečno 6% primanjkljaj in povprečno 1% rast (leti 2010 in 2011). to je pač debilizem, ne pa vzpodbujanje gospodarstva. bi imeli danes že čez 100% dolga če bi tako nadaljevali - kar poglej ZDA. 9 let konjunkture pa še vedno 4 države z nižjim bdp kot pred krizo. da o dolgovih sploh na začnemo. stran vržen denar. še slovenija je po w-recesiji na naslednjo krizo pripravljena bolje kot so američani po 9 letih rasti in "vzpodbujanja" gospodarstva

https://www.bloomberg.com/news/articles/
2017-07-06/these-u-s-states-still-haven-t-fully-recovered-from-recession
Belief
# 15.07.2017 ob 12:40
a mi prosim bolj razložiš, kako z ne najemanjem novih kreditov znižuje zadolženost?

on gleda na % bdp. to je tista bolj enostavna in olepšana verzija zadolženosti ki je finofajna dokler bdp raste... v praksi pa je zadeva podobna kot pri zadolženosti podjetij. normalno rzmerje dolg/EBITDA bi moralo biti do 3, max 5. in potem se ti najde kakšen Bine Kordež, ki po medijih razlaga, da ne bo dolačal kredita za nakup Merkurja, ker bo Merkur v bodoče še bolj rasel in se bo lahko še bolja zadolžil. In imaš razmerje dolg/EBITDA recimo na 1:3, kar se kao šteje za OK. pride kriza, EBITDA se ti sesede v prah, dolg ostane enak, in kar naenkrat imaš razmerje recimo 1:8. s tem si uradno prezadolžen, banka hoče poplačilo kreditov, Bine nima denarja, Merkur gre v prisilno poravnvo. Bine pa se pred celotno slovensko javnosto izkaže za Bilka Bebilka, ki se mu je računica izšla samo dokler je šlo vse gor ;)
the law1
# 15.07.2017 ob 09:52
@K_ris

Kdor v tem trenutku, ko smo že blizu polne zaposlenosti, predlaga ekpanzivne ekonomske ukrepe (npr. nižanje davkov), o ekonomiji nima pojma. Čas za nižanje davkov je, ko država pade v recesijo in želi z ukrepi spodbujati gospodarsko rast, ne pa takrat, ko se gospodarstvo že začenja pregrevati. Ne ponavljajmo napak iz obdobja pred krizo.

Pa ti človek si neverjeten. Zate kot zgleda ni nikoli čas za nižanje davkov. Delo v Sloveniji moramo nujno razbremenit davkov in to neglede na čas. Lahko naredimo pa takole, znižamo davke, znižamo plače v JS in še kakšnega odpustimo iz JS, da se zadeve skompenzirajo. To tudi po tvoji teoriji pije vodo, a ne?

Bolano je pa tudi, da ob tako visoki rasti imamo samo ušivih 65 milijon presežka, ki bo do konca leta itak pristal primanjkljaj

Poleg tega pa ti je npr. Estonija v praksi pokazala kako se stvari streže oz. tvoje, Krugmanove in Križaničeve teorije so dobile en velik sredinec.
Alorius
# 15.07.2017 ob 00:10
Saj s tem, ko podjetja ali ljudje dobijo več, naraste tudi njihovo povpraševanje po kreditih. Točno to smo videli že v letih okrog 2007. Ko so dohodki podjetji in posameznikov rasli, se je povečeval tudi obseg kreditov, ki so jih najemali.

The F....? Več denarja imam manj kreditov želim!!! Ker skeširam zadeve.... smešna logika... kredite so jemali ker so bili zastonj in nezavarovani in na lepe oči!
K_ris
# 14.07.2017 ob 23:44
@Alorius

Saj s tem, ko podjetja ali ljudje dobijo več, naraste tudi njihovo povpraševanje po kreditih. Točno to smo videli že v letih okrog 2007. Ko so dohodki podjetji in posameznikov rasli, se je povečeval tudi obseg kreditov, ki so jih najemali.
K_ris
# 14.07.2017 ob 19:25
@atara

Pa saj s tem, ko ne niža davkov, znižuje zadolženost. Če že ne direktno z odplačevanjem dolga, pa vsaj s tem, da ne najema novih kreditov oz. jih najema manj.
Belief
# 15.07.2017 ob 18:45
kaj čmo ane. saj jaz bi raje videl, da bi se vse zategnilo na javnih plačah, ampak je bil Štrukelj začuda proti :)
Belief
# 15.07.2017 ob 18:30
seveda je OK, zakaj nebi bil? na investicijah je Pahor itak zategnil do kraja tako da se drugje kot na trošenju ni več dalo zategnit. je bilo pa pač treba spravit iz čez 6% na 3%. bi pa pač prej vsako leto zategnili za odstotek ane...
Belief
# 15.07.2017 ob 17:58
seveda. upalo in računalo se je, da bo izvoz zdržal in kompenzirl padec. to se ni zgodilo. kaj čmo, better luck next time.ravno zato se mi ta del zdi najbolj problematičen, saj nam je to zmanjkalo.

drugače bi imeli krasno situacijo, kjer bi se folk pritoževal in po trepalnicah metal zaradi zategovanja pasu, SURS bi pa objavljal podatke o pozitivni rasti. in bi se folk še bolj pritoževal, da je bdp "kr neki", in da je to vse zgulfano :)
Belief
# 15.07.2017 ob 16:38
kot prvo je 400 milijonov kar ob takratnem bdp znaša malenkost več kot 1%. tudi če upoštevava tvoj multiplikator, ki seveda ni pravilen, je to prdec v vetru. poleg tega v 2010 in 2011 recesije sploh ni bilo, v 2012 je pam bila, ker levičarske vlade širom evrope niste pravočasno začele zniževati primanjkljajev, posledično se je mudilo ujeti rok do konca 2013, in se je na hitro zategovalo. in posledično je evropa padla v blago recesijo, slovenski izvoz je posledično skoraj stafniral, in ni uspel kompenzirati tiste malenkosti kolikor se je znižala potrošnja države in prebivalstva zaradi levičarske Nove socialne zakonodaje in Janševega ZUJFa
hypatos
# 15.07.2017 ob 15:49
"Povečati davke, presežje dati v NLB, le ta pa zopet lahko daje slabe kredite,..." predsednik Cipra...
Belief
# 15.07.2017 ob 15:33
pa še nekaj o telih tvojih cifrah na koncu - kot vidiš kakih omembe vrednih sprememb ni bilo, vse vrednosti nihajo okoli 7,2 +/- 0,2 kar je manj kot 1% bdp
Belief
# 15.07.2017 ob 15:29
Transferji prebivalstvu in podjetjem torej ne sodijo med državno potrošnjo, saj gre le za prenos denarja na posameznike oz. podjetja, s katerim oni nato financirajo svojo potrošnjo.

ravno zato je vseeno ali je denar zapravila država ali prejemnik denarja, v obeh primerih se je trošilo in imelo vpliv na bdp (oz. ni imelo skoraj nobenega vpliva, ker je bilo ves čas bolj kot ne vse odvisno od izvoza). se pa strinjam, da kriza ni bila samo v 2009, to je pač vaša krivda, da je tako dolgo trajalo. se je pa daleč največ zgodilo v tistem letu, ko je država tudi na polno intervenit+rala in izvedla fiskalno ekspanzijo v višini skoraj 900 milijonov (pa je bdp kljub temu padel za prek 7%)
Belief
# 15.07.2017 ob 15:06
opala, vidim da linki ne delajo... pojdite na http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/uvod?openForm

potem odprite zavihek "znanje" in poglejte slike za 2009 (in kasnejša leta)

podatke za 2008 pa dobite ločeno (ker jih očitno skrivajo in jih nočejo dati skupaj z 2009), prej sem sicer gledal revizijsko poročilo ampak je podatek tudi tukaj (stran 3 od 7). glejte tretji stolpec kjer piše "realizacija 2008"

http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si
/pageuploads/Prora%C4%8Dun/Zaklju%C4%8Dn
i_ra%C4%8Dun/2008/ZR2008-002-II_1_SPLOSNI_DEL_ZR_PRORACUNA_.pdf
Belief
# 15.07.2017 ob 14:36
K_ris spet vice poka. ni čudno, da ga nihče ne jamlje resno :)

V letu 2008 je bilo realiziranih 8.535.070.002 evrov prihodkov, kar predstavlja 96,06 odstotka načrtovanih prihodkov, 8.470.049.312 evrov odhodkov, kar predstavlja 96,08 odstotka načrtovanih odhodkov, in proračunski presežek v znesku 65.020.690 evrov.

http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs..nsf/I/K4CBAF1FEAB0BFEBEC125763B0019CEBE/$file/IPRO_08.pdf

2009: 9.338.541.991 €

http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/V/K8C4F5B0B2489FABEC12577A000342053/$file/Plakat_ProracunRS_2009.pdf

RAZLIKA: + 868 MILIJONOV
the law1
# 15.07.2017 ob 13:39
@K_ris

Tam piše:
Čas za nižanje davkov je, ko država pade v recesijo in želi z ukrepi spodbujati gospodarsko rast


Ko smo bili v recesiji si podpiral dvig DDV. Kot že rečeno je tvoja edina formula, ki jo poznaš višanje davkov
cairns
# 15.07.2017 ob 12:56
Državni proračun že tretji mesec s presežkom

Madonca, kam bomo z denarjem ?
atara
# 15.07.2017 ob 12:28
@K_ris

@atara

Pa saj s tem, ko ne niža davkov, znižuje zadolženost. Če že ne direktno z odplačevanjem dolga, pa vsaj s tem, da ne najema novih kreditov oz. jih najema manj.


??? a mi prosim bolj razložiš, kako z ne najemanjem novih kreditov znižuje zadolženost?
jaz namreč to razumem, da z ne najemanjem novih kreditov, ne povečuje zadolženosti.
Belief
# 15.07.2017 ob 11:26
Poleg tega pa ti je npr. Estonija v praksi pokazala kako se stvari streže oz. tvoje, Krugmanove in Križaničeve teorije so dobile en velik sredinec.

estonije in češke pa poljske so dokazale predvsem, da se da z manj kredita doseči višjo rast. zato je najbolj zapufana država od vseh vzhodnoevropskih (slovenija) šele letos prišla na standard izpred krize, medtem ko so manj zadolžene države to storile že zdavnaj. s to krizo so se bodrle tudi križaniške zablode o tem, da je povsem normalno, da so države z višjim standardom bolj zadolžene, saj lahko na eni strani spremljamo države, ki so kljub manjši zadolžitvi bolj ovišale rast, po drugi strani pa spremljamo države, ki so kljub večjemu pufanju standard izgubile (portugalska, italija in seveda grčija)

ob takšnih finančnih teroristih, ki jih je podpiral tudi K_ris se seveda ne gre čuditi, da smo tako globoko zabredli
odzajcatč
# 15.07.2017 ob 09:24
...z viškom denarja takoj pomagat bankam!!!!....aja, pa že izbranemu izvajalcu 2. tira nakazat avans v višini 50 milijončkov.....
a123b
# 15.07.2017 ob 08:40
zdaj pa moramo spet malo dvignit plače v javnem sektorju, ki zelo pripomore k temu, nam podjetnikom pa še malo davke dvignit
božo1
# 14.07.2017 ob 20:40
Pri vseh pozitivnih kazalcih in zlasti še teh, ima ta vlada realno možnost, da z določenimi ukrepi nastavi past novi spremenjeni oblasti, ki se bo zgodila na volitvah prihodnje leto.

Davek za danes izjemno darežljivost, ki jo neprizadeto ponujajo opozicijski konkurenti, pride na plano v novem mandatu.
Belief
# 14.07.2017 ob 19:55
A ni bolj pravilno, da ko država ustvarja presežek, le tega nameni za zmanjševanje zadolženosti, ker se bo le ta zagotovo povečala v naslednji recesiji?

bi bilo logično, ja. ker če želiš imeti v času konjunkture visoke davke boš imel visoke proračunske prihodke, ko bo nastopila kriza pa boš luknjo, ki bi že tako ali tako nastala, še dodatno povečal v kolikor boš znižal davke. tako da če že vnaprej računaš, da se boš v času krize pufal, moraš v času konjunkture seveda čimveč prišparati in dati na stran.

slovenija se je v času zadnje krize zapufala za 25 milijard. toliko moramo torej sedaj prišparat za naslednjo krizo :) pa da ga vidim junaka :) še 2 milijard ne bomo našparal pa bomo že v novi recesiji
Belief
# 14.07.2017 ob 19:46
Upam da še to leto ne znižamo davkov, da ustvarimo presežek, pa da enkrat zaapremo gofljo J.

Janša bo zelo vesel. pa jaz tudi. če se bo tvoje upanje izkazalo za pravilno. bi bil že skrajni čas, je že 9 let pufanja za nami
K_ris
# 14.07.2017 ob 18:08
Kdor v tem trenutku, ko smo že blizu polne zaposlenosti, predlaga ekpanzivne ekonomske ukrepe (npr. nižanje davkov), o ekonomiji nima pojma. Čas za nižanje davkov je, ko država pade v recesijo in želi z ukrepi spodbujati gospodarsko rast, ne pa takrat, ko se gospodarstvo že začenja pregrevati. Ne ponavljajmo napak iz obdobja pred krizo.
Belief
# 15.07.2017 ob 16:55
seveda je super logika. če bi izvoz rasel za +5%, kar sploh ni nič posebnega (in daleč od trenutnih dvoštevilčnih cifer), bi plus pri neto izvozu z lahkoto kompenziral ostala dva minusa.

in ne, ni se začelo prehitro zniževati primanjkljaje. saj Merklova ni po župi priplavala. vi bi se veselo pufali še 100 let čez dovoljenih 3%, če vas mama Merkel nebi s palico po glavi vsekala. kar poglej američane, ki po 9 letih konjunkture niso primanjkljaja spravili niti pod 3%, kaj šele da bi imeli proračunski presežek. imajo pa cel kup napol bankrotiranih držav (upam da spremljaš Ilinois, ali pa vsaj Portoriko). super izhodišče za naslednjo krizo
cairns
# 15.07.2017 ob 12:57
Državni proračun že tretji mesec s presežkom

Že vem !!!

DDV iz 22% na 15%
K_ris
# 14.07.2017 ob 18:11
@Nikec3

Nižanje davkov ravno tako napihuje balon. Učinek je enak kot pri povečevanju državne potrošnje, le da v tem primeru več trošijo posamezniki in podjetja. Ampak balon se kljub temu napihuje, ker pri njegovem napihovanju ni bistveno, katera potrošnja se povišuje.

Če povem bolj konkretno. Balon v gradbeništvu lahko napihuje ali država z gradnjo infrastrukture ali pa podjetja in posamezniki z gradnjo poslovnih ali stanovanjskih objektov. In ne glede na to, kateri od omenjenih treh subjektov ga napihuje, so težave z balonom enake.
Kazalo