GZS opozarja, da bo država izgubila aktivno vlado ravno na točki, ko je kazalo, da bi lahko gospodarstvo znova začela rasti. Foto: BoBo
GZS opozarja, da bo država izgubila aktivno vlado ravno na točki, ko je kazalo, da bi lahko gospodarstvo znova začela rasti. Foto: BoBo
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič se boji, da bodo procesi na političnem področju zavrli prestrukturiranje, reforme, nove programe ter da bodo nastale težave pri privatizaciji in da bomo imeli krč v celotnem javnem sektorju. Foto: BoBo

"Pričakujemo, da bo prišlo do razpada vlade, pri čemer se morajo volitve zgoditi čim prej, ne glede na politično dogajanje v državi," je dejal predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič.

"Bojimo se, da bodo procesi na političnem področju zavrli prestrukturiranje, reforme, nove programe, da bodo težave pri privatizaciji in da bomo imeli krč v celotnem javnem sektorju," je še izpostavil Milič in opozoril, da zdaj ne bo prišlo do podpisa socialnega pakta, ne bo razpisov za podjetja, ne bo reforme javnega sektorja.

Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je opozorila na problematiko črpanja evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi.

Vlada naj najde vzvode za črpanje denarja
Zato je vlado pozvala, naj najde vzvode, da tiste občine, kjer se projekti, ki so dobili evropska sredstva, pa se zanje ve, da ne bodo izvedeni pravočasno za črpanje denarja, prisili, da od njih odstopijo, denar pa naj se sprosti za tiste projekte, ki imajo postorjeno vse potrebno za začetek njihovega izvajanja.

Opozorila je tudi na problematiko stanja in vzdrževanja državnih cest ter sanacije poškodovanih mostov. Že dva meseca ni nobenega odgovora glede sanacije dveh najbolj perečih mostov od 15 problematičnih, kjer so promet omejili, to je glede mosta pri Medvodah in v Arji vasi. Enako usodo lahko deli še 40 mostov, je povedala, sredstva za obnovo pa se zmanjšujejo.

Dvomi o preprečevanju dela na črno
Izvršna direktorica GZS-ja za socialni dialog Tatjana Čerin pa je pozdravila nov zakon, namenjen preprečevanju dela na črno. "Bojimo pa se, da ta ne urejuje dovolj regulacije osebnega dopolnilnega dela in da pravih rezultatov brez resnega nadzora tu ne bo," je poudarila.

Po njenih besedah so v GZS-ju nezadovoljni s preohlapno definicijo medsosedske pomoči ter nadzorom opravljanja storitev v zasebnih prostorih. "Smo zagovorniki davčnih blagajn," je spomnila, saj brez njih ne bo prišlo do pravega premika na tem področju.

Ureditev študentskega dela
Na GZS-ju se tudi zavzemajo za bolj regulirano študentsko delo ter za spremembo davčne zakonodaje, saj je davčna obremenitev vseh v državi zelo visoka. Teh sprememb si želijo tudi v luči prestrukturiranja gospodarstva.

Namestnik direktorja pravne službe GZS-ja Igor Knez je opozoril, da bi se morala tudi država s svojimi terjatvami dejavneje vključevati v postopke prestrukturiranja.

Po njegovem mnenju bi morali popraviti tudi najnovejši insolvenčni zakon, ker se kažejo težave neenotne sodne prakse v povezavi s postopki poenostavljene prisilne poravnave, pa tudi nejasnosti veljavnosti določil glede izvajanja načela absolutne prednosti v postopku poenostavljene prisilne poravnave