V Airbnb-ju pravijo, da osebnih podatkov, kot so imena svojih strank, njihovi naslovi in telefonske številke, z nikomer ne delijo. Foto: Pixabay
V Airbnb-ju pravijo, da osebnih podatkov, kot so imena svojih strank, njihovi naslovi in telefonske številke, z nikomer ne delijo. Foto: Pixabay
Tipični gostitelj Airbnb v Sloveniji zasluži 2.100 evrov letno. Foto: Pixabay

Osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

39. člen zakona o davčnem postopku

Finančna uprava (Furs) je vse, ki na črno oddajajo svoje nepremičnine prek spletnih portalov, kot sta Booking ali Airbnb, pozvala, naj se do konca januarja prihodnje leto samoprijavijo in se na ta način izognejo morebitnemu plačilu globe. Ob tem so napovedali poostren nadzor na začetku leta "pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi prek spletnih portalov Booking, Airbnb ...)", saj je Furs pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem.

Kakšne finančne informacije je točno pridobil Furs, ostaja skrivnost. "Zaradi interesa nadzora v tem trenutku namreč ne razkrivamo, od kod smo pridobili podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. Prav tako bomo javnosti posredovali podrobnejše statistične podatke s tega področja februarja 2018, torej po roku, ki smo ga določili v sporočilu za javnost," pravijo na Fursu.

Visoke kazni
V javnosti so se pojavili številni namigi, da se morda Furs glede pridobljenih finančnih podatkov zgolj spreneveda in skuša tiste, ki oddajajo stanovanja na črno, nekako prestrašiti, da se prijavijo kot sobodajalci in plačajo vse potrebne prispevke. Kazni namreč niso nizke, od 400 do 30.000 evrov, odvisno od števila vseh kršitev zakonodaje.

Airbnb ne izdaja podatkov
Toda na drugi strani je malo verjetno, da bi spletni portali, ki ponujajo turistične namestitve, razkrili podatke o svojih strankah slovenskim dacarjem. Ali so to storili, nam s portala Booking.com niso odgovorili. Medtem pa na Airbnb-ju pravijo, da o svojih strankah sporočajo le tiste podatke, ki so jih prisiljeni po zakonodaji EU-ja, in sicer na podlagi mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Vendar to velja le za podjetja ali samostojne podjetnike, ki so zavezanci za DDV (letni promet več 50.000 evrov).

V Airbnb-ju pravijo, da drugih osebnih podatkov, kot so imena svojih strank, njihovi naslovi in telefonske številke, z nikomer ne delijo. Ob tem še navajajo, da večina njihovih strank z oddajo nepremičnin zasluži manj kot pet odstotkov zneska, po katerem bi morali postati zavezanci za DDV.

"Sledimo pravilom in delimo le tiste informacije, ki jih moramo po zakonodaji. Tipični gostitelj v Sloveniji zasluži 2.100 evrov letno - manj kot pet odstotkov od praga za registracijo za davek na dodano vrednost," so za MMC povedali na Airbnb-ju.

Predstavniki najbrž najbolj priljubljenega portala za ponudbo nepremičnin za kratkotrajne najeme sicer še dodajajo, da pač obračunavajo DDV glede na državo, iz katere prihajajo gostje in ponudniki nepremičnin, in da tudi v več kot "340 jurisdikcijah po svetu" pobirajo turistične takse ter da so v ta namen izplačali več kot pol milijarde dolarjev.

Iznajdljivi in potrpežljivi Furs
Furs je lahko finančne podatke o slovenskih ponudnikih nepremičnin, ki jih oddajajo na črno, pridobil tudi na druge načine. Morda tudi s prijavami nezadovoljnih sosedov, ki jih motijo hrupni gostje, ali pa so na njih naleteli ob letošnjem poletnem poostrenem nadzoru Fursa glede oddajanja nepremičnin v turistične namene.

"Težava pri nadzoru nedovoljenega oglaševanja posameznikov (in posledično dela na črno) je identifikacija oglaševalca, ki ponuja blago ali storitve. Šele ko identificiramo osebo, ki stoji za oglasom, lahko izvedemo ustrezne postopke. Zaradi tega je za nadzor potrebno nekoliko več iznajdljivosti in potrpežljivosti. Tudi v takšnih primerih lahko ukrepamo (in tudi smo ukrepali), ko identificiramo oglaševalca. Postopki so sicer dolgotrajnejši, za uspešno izvedbo nadzora pa uporabljamo različna pooblastila po zakonu o finančni upravi, izbor pooblastil pa je odvisen od vsakega posameznega primera, velikokrat uporabimo tudi prikrit nakup blaga oz. storitev," pravijo na Fursu.

"Po uvedbi postopka nadzornik na razgovor pozove tudi domnevnega kršilca, ki je dolžan predložiti vse potrebne dokumente, na podlagi katerih se ugotavlja dejansko stanje. Tako na primer če zavezanec poda izjavo, da nepremičnine ne oddaja v najem, lahko Furs poda poizvedbo na elektropodjetja, komunalo …, kjer dobi potrditev o tem, da je stanovanje prazno. Če ni tako, se vodijo nadaljnji postopki," navajajo.

Nadzornik pa lahko, kot pojasnjujejo, pridobiva podatke tudi na terenu. "Če so znani podatki o naslovu nepremičnine, ki se daje v najem, se lahko podatki pridobivajo na način, da se na kraju samem ugotovi, kdo prebiva v stanovanju, ali pa od sostanovalcev. Ugotovimo lahko identiteto osebe, ki biva v stanovanju in od nje pridobimo morebitna pojasnila in dokumente, ki lahko dokazujejo oddajanje nepremičnine," še pravijo na Fursu.

Dacarji lahko preverjajo bančne račune
Kar pa zadeva finančne podatke, pa jih Furs lahko pridobi iz bančnih podatkov oz. podatkov o nakazilih na slovenske bančne račune tistih oseb, za katere sumijo, da na črno oddajajo nepremičnine prek spletnih portalov. Furs ima po zakonu o davčnem postopku možnost, da preveri bančne račune, in sicer mu to omogočata zakon o davčnem postopku in zakon o finančni in na podlagi mednarodnih sporazumov o izmenjavi podatkov. "Podrobnejših informacij pa ne razkrivamo, saj bi to lahko ogrozilo izvajanje zakonskih nalog Furs," pravijo na finančni upravi. Preiskovanim osebam pa sicer niso dolžni sporočiti, da pregledujejo transakcije na njihovih računih.

Osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

39. člen zakona o davčnem postopku