Vlada je sicer z zakonom za uravnoteženje javnih financ in drugimi ukrepi želela javnofinančni primanjkljaj za letošnje leto spraviti pod 3,5 odstotka, ob svežih podatkih statističnega urada pa je tudi finančno ministrstvo spremenilo napoved.
V drugem četrtletju letošnjega leta je namreč javnofinančni primanjkljaj znašal 430 milijonov evrov, kar znaša 4,7 odstotka kosmatega domačega proizvoda (BDP). V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal 725 milijonov evrov oziroma 7,7 odstotka.
Prvo četrtletje
V prvem letošnjem četrtletju je sicer primanjkljaj po redni reviziji znašal 451 milijonov evrov oz. 5,3 odstotka BDP-ja; v enakem lanskem obdobju pa 795 milijonov evrov ali 9,4 odstotka BDP-ja.
"Vidimo, da se je tekoči primanjkljaj države v obeh četrtletjih bistveno zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem leto prej," je na tiskovni konferenci dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu, Andrej Flajs.
Prvo polletje
Gledano celotno prvo polletje 2012, je Slovenija imela 880 milijonov evrov javnofinančnega primanjkljaja oziroma pet odstotkov BDP-ja. Lani je imela 1,52 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 8,5 odstotkov BDP-ja.

Pri tem je treba upoštevati, da so dokapitalizacije, prevzemi terjatev in zapadla poroštva javnih podjetij, med drugim gre za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) in Adrie Airways, v prvi polovici lanskega leta znašali skupaj 382 milijonov evrov, v enakem obdobju letos pa le 77 milijonov evrov.

Kazalci brez upoštevanja dokapitalizacij
Od teh 77 milijonov evrov je dokapitalizacija NLB-ja , ki sta jo izvedli Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad), v drugem četrtletju skupaj znašala 61 milijonov evrov. Če ne upoštevamo dokapitalizacij, je znašal primanjkljaj v prvi polovici leta 2011 6,4 odstotka BDP-ja, v enakem obdobju letos pa 4,5 odstotka BDP-ja.

3,5-odstotni primanjkljaj se oddaljuje
Novo napoved letošnjega javnofinančnega primanjkljaja je objavilo tudi finančno ministrstvo. "Gre za višjo napoved - 1,498 milijarde evrov ali 4,2 odstotka BDP-ja," je pojasnil Flajs. Spomnil je, da je ministrstvo za finance pred tem za letos napovedovalo 3,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Gre za razliko v vrednosti dobrih 230 milijonov evrov. "Najbrž je to posledica spremenjenih pogojev v drugem četrtletju letos," je povedal.

Lanski primanjkljaj 6,4-odstoten
V drugem četrtletju se je slabšanje gospodarskih razmer odrazilo tudi v javnih financah, saj so se po obdobju dveletne nominalne rasti skupnih prihodkov države ti znova nominalno zmanjšali, še izraziteje pa se je v drugem četrtletju nadaljeval trend nominalnega zmanjševanja skupnih izdatkov države. Slovenija je imela po redni letni reviziji lani 2,307 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja oziroma 6,4 odstotka BDP-ja.

Skupni državni dolg se je povečal ...
Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu prvega letošnjega četrtletja znašal 17,03 milijarde evrov ali 47,7 odstotka BDP-ja, do konca drugega četrtletja pa se je povečal na 17,334 milijarde evrov ali 48,6 odstotka BDP-ja.

... predvsem zaradi vplačil v Evropo
Kot je pojasnil Flajs, gre povečanje dolga predvsem na račun večjih vplačil v začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF). "V prvi polovici leta je dolg rasel praktično iz teh vplačil, država pa se za tekoče še ni zadolževala," je dejal.

Konec lanskega leta je konsolidirani bruto dolg države ostal nespremenjen pri 16,954 milijarde evrov ali 46,9 odstotka BDP-ja. Ministrstvo za finance letos pričakuje 19,196 milijarde evrov dolga oziroma 53,8 odstotka BDP-ja, kar je prav tako višja napoved kot marca, je pojasnil Flajs.

"Slovenija se na zunaj ne more zadolževati"
Primanjkljaj s tujino je v prvem četrtletju znašal dva milijona evrov, v drugem četrtletju pa je bil zaradi povečanja presežka na računu transakcij blaga in storitev s tujino dosežen rekorden presežek tudi v vseh transakcijah s tujino, in sicer v vrednosti 337 milijonov evrov ali 3,7 odstotka BDP-ja. Kot je pojasnil Flajs, vzrok za presežek tiči v manjšem uvozu, ta pa je posledica manjšega domačega trošenja. "Slovenija se zunaj ne more zadolževati. Zdaj je treba tisto zadolževanje, ki smo ga naredili pred tremi, štirimi leti, vračati," je dejal in dodal, da to pomeni krčenje potrošnje in posledično tudi uvoza.

Flajs kljub temu meni, da Slovenija ne potrebuje mednarodne finančne pomoči, ključna pa se mu zdi predvsem sanacija bančnega sistema.