Edina smiselna uporaba zlatega pravila bi bila preprečitev morebitnega referenduma o vladnih ukrepih za omejitev javne porabe, meni ekonomist Mencinger. Foto: BoBo
Edina smiselna uporaba zlatega pravila bi bila preprečitev morebitnega referenduma o vladnih ukrepih za omejitev javne porabe, meni ekonomist Mencinger. Foto: BoBo

Kot je zapisal v zadnjo številko publikacije inštituta EIPF Gospodarska gibanja, bi zlato pravilo o uravnoteženju javnih financ vsililo varčevanje, to pa bi javni dolg dejansko povečalo - in ne zmanjšalo.
Krčenje izdatkov javnega sektorja zmanjšuje povpraševanje tudi po produktih zasebnega sektorja, gospodarsko dejavnost in davčne prihodke. Varčevanje, vsiljeno z "zlatim pravilom", ki naj bi zmanjšalo javni dolg, ga zato dejansko povečuje, meni.
"Javni dolgovi niso povzročili krize"
Avtor pojasnjuje, da so javnofinančni primanjkljaji normalna sestavina tržnega gospodarstva. Zdajšnji veliki primanjkljaji in javni dolgovi tudi niso povzročili krize, temveč so njena posledica. Z rastjo primanjkljajev in javnega dolga so namreč države reševale banke in preprečile gospodarsko in socialno katastrofo.
"Zlato pravilo smiselno, če prepreči referendum"
Vgrajevanje zlatega pravila v 148. člen Ustave je po njegovem mnenju nespretno in nedorečeno; predlagana sprememba ustave ni ne škodljiva in ne koristna, je odveč, je kritičen. Smiselno se mu zdi le, če se prepreči možnost referenduma o varčevalnih ukrepih, čemur je po njegovem mnenju najbrž tudi namenjeno.

Obseg kreditiranja se še naprej zmanjšuje
V oceni trenutnega gospodarskega položaja pa Gospodarska gibanja ugotavljajo, da se obseg kreditiranja še naprej zmanjšuje in je bil februarja že 2,2 odstotka nižji kot pred letom dni. Ob tem se posojila podjetjem znižujejo še hitreje kot skupna.

Poraba se je v začetku leta okrepila, izvoz pa še naprej stagnira na nekaj višji ravni kot lani. Zaradi dragih naftnih derivatov je uvoz iz nečlanic EU-ja neobičajno visok. Gospodarska klima niha tako v Sloveniji kot v EU-ju, a ostaja na ravneh, ki so veliko nižje od "normalnih".

Zaposlenost se krči
Razmere na trgu dela so se nekoliko umirile. Število zaposlenih se vztrajno krči - počasneje v velikih podjetjih in organizacijah, hitro pri samozaposlenih. Februarja jih je bilo tako 1,1 odstotka manj kot pred letom dni. Mnogi, ki izgubijo zaposlitev, poskušajo v tvegani samozaposlitvi. Plače se še naprej umirjajo.